SLAVILNI GIBI

V tej objavi se bomo seznanili z različnimi izrazi oz. dejanji čaščenja. Govorili bomo o tem zakaj delamo to, kar delamo. Nekateri izrazi čaščenja so zelo očitni. Ampak verjetno sta dva ali so trije tudi taki, o katerih morda še nismo veliko razmišljali. V (Rim 12,1) je zelo pomembna vrstica v kontekstu čaščenja: Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. V tej specifični vrstici Gospod zelo poudarja, da so pomembna tudi naša telesa. So ljudje, ki mislijo, da naše telo ni zelo pomembno, da je naše duhovno stanje bolj pomembno in da nas lastno telo v bistvu drži nazaj. Ampak, ko beremo to vrstico, je Bogu naše telo pomembno. Bog gleda na naše telo kot na nekaj dragocenega. Tako dragoceno, da je samo enega ustvaril takšnega, kot je. Od milijard ljudi, ki so obstajali in še bodo, nikoli več ne bo nekdo, ki je tak, kot si ti. Morda ti bo podoben, vendar enak ne bo. Ko torej Bog vidi tvoje telo,...

Preden izvedemo kakršenkoli gib ali Boga slavimo z bibličnim plesom, je pomembno, da imamo odnos z Njim ali pa vsaj, da ga vprašamo, kaj želi, da storimo in upamo, da bomo slišali odgovor. Pri tem se moramo vedno najprej povezati z Njim, saj delamo zanj. On je naš vodja in mi njegovi izvrševalci. Da pa dosežemo to povezavo, so potrebni določeni koraki.   PREMIŠLJEVANJE: Za sam odgovor je potreben čas z Bogom. V tem času premišljujemo njegove besede: svoje srce, svoje razmišljanje in svoj um usmerimo proti nebesom (proti Bogu). Določene verske prakse imenujejo ta čas premišljevanja čas meditacije, slednja se je uveljavila tudi med kristjani. Dejansko gre za hebrejsko besedo lamad, kar pomeni na glas govoriti, komunicirati, premišljevati, preudarjati, preučevati; moliti, reflektirati, biti predan nečemu/nekomu; si predstavljati, mrmrati, rjoveti, žalovati, delati zvoke. Krščanska meditacija pomeni usmeriti svoje srce in svoj um proti nebesom (Bogu) oz. na Božje stvari. Glavni in...