Kako se pripravimo na slavljenje?

Preden izvedemo kakršenkoli gib ali Boga slavimo z bibličnim plesom, je pomembno, da imamo odnos z Njim ali pa vsaj, da ga vprašamo, kaj želi, da storimo in upamo, da bomo slišali odgovor. Pri tem se moramo vedno najprej povezati z Njim, saj delamo zanj. On je naš vodja in mi njegovi izvrševalci. Da pa dosežemo to povezavo, so potrebni določeni koraki.  

PREMIŠLJEVANJE:

Za sam odgovor je potreben čas z Bogom. V tem času premišljujemo njegove besede: svoje srce, svoje razmišljanje in svoj um usmerimo proti nebesom (proti Bogu).

Določene verske prakse imenujejo ta čas premišljevanja čas meditacije, slednja se je uveljavila tudi med kristjani. Dejansko gre za hebrejsko besedo lamad, kar pomeni na glas govoriti, komunicirati, premišljevati, preudarjati, preučevati; moliti, reflektirati, biti predan nečemu/nekomu; si predstavljati, mrmrati, rjoveti, žalovati, delati zvoke.

Krščanska meditacija pomeni usmeriti svoje srce in svoj um proti nebesom (Bogu) oz. na Božje stvari.

Glavni in hkrati prvi korak pri tem je, da vemo, zakaj to počnemo, kar počnemo? (Joz 1,8; 1Tim 4,15; Žal 3,25)

To ne počnemo, ker moramo, niti ne zaradi tega, da to opravimo, ampak zato, ker ljubimo Boga. Naš motiv mora vedno biti prečiščen, v nas mora biti želja, da ga spoznavamo, da spoznamo njegovo srce, se učimo od Njega, sprejemamo navodila, usmeritve. On nas opominja in uči kako mu prisluhniti.

Najprej spoznavamo Boga, njegov značaj, njegovo srce in njegove poti preko božje besede. (Ps 119)

Božja beseda nam odkriva pravo podobo Boga, ko je navdihnjena od Svetega Duha, zmožna, da odkriva Njega in naše lastno srce, ga presoja, nas opominja in vodi. Pri tem je pomembno, da imamo odnos z Njim, ne s črko. Ko ga preko njegove besede spoznavamo, lahko tudi molimo, da izvedemo gibe oz. da ga slavimo z gibi v skladu z njegovo voljo.

Kot pravi (Ps 139,18): Če bi jih štel (misli), bi jih bilo več kot peska; kadar se prebudim, sem še vedno pri tebi.

Če želimo premišljevati/meditirati o Bogu in o njegovi besedi, je dobro, da si vzamemo čas. (Iz 40,31; Žal 3,25; Mt 6,6)

ČAS:

Če rečemo, da nimamo časa, je kakor da bi rekli – ljubimo te le takrat, kadar nam to ustreza. To pomeni tudi, da nimamo čas za mir, za usmeritev, življenje. Pokličemo ga le takrat, ko nekaj potrebujemo.

S tem kažemo, da nismo predani in disciplinirani. Hkrati pa zamujamo priložnosti, da nas izpolni s svojim Svetim Duhom, se nam še bolj razodene, nas opremi, uči, idr.

Naslednji pomembni korak je umirjenost. (Ps 46,11)

UMIRJENOST:

Umirjenost nas pripelje do točke, ko se lahko skoncentriramo. Kolikokrat zgrešimo, kar ima Bog za nas in nam želi nekaj povedati, ker smo enostavno preveč zasedeni in se ukvarjamo s stvarmi okoli nas,  posledica tega pa je, da ga lahko povsem preslišimo.

Poleg umirjenosti je potrebna tudi oddvojenost. (Mt 6,6; Mt 14,23)

ODDVOJENOST:

So trenutki, ko te Bog želi povsem zase. Čas, ko se srečaš z Njim in z nikomer drugim. Čas, ko moraš pustiti vse drugo, kar te obkroža in vse, kar je povezano s tem.

Čas, ko si te Bog želi povsem zase, je čas, ko Bogu ne prinašamo le svoje prošnje, težave ali

“nakupovalni seznam”. To pa zato, ker je to čas, ko si želi našo oddvojenost in popolno pozornost le zase.

Ko smo umirjeni, oddvojeni, je naslednji korak to, da stopimo v tišino in se umirimo. (Prd 3,7; Am 5,13; Ps 139,18; Ps 46,11)

TIŠINA: 

Če se znamo umiriti in utihniti v Njegovi prisotnosti:

- se učimo samoobvladovanja

- se urimo v osredotočenosti na Boga

- se posvetimo le Bogu

- se učimo prisluhniti Bogu

Le tako je možno, da se nam Bog približa in se nam razodene, ne zato, ker se Bog v drugih primerih ne bi želel razodeti, temveč, ker smo mi bolj pripravljeni, da mu prisluhnemo. Bolj, ko smo pripravljeni na to, da nam razodene svoje misli, svoje srce, svojo voljo, usmeritev, bolj ga spoznamo takšnega kot je in kdo sploh je.

Da pa jasno slišimo Božji glas pa je izrednega pomena tudi samoobvladovanje.

SAMOOBVLADOVANJE:

Ko začnemo premišljevati o Božji besedi, bomo morda morali delati bolj tudi na svojem umu in na svojih mislih, saj jih bomo tako lažje nadzorovali. Na začetku lahko uporabimo bogoslužno glasbo, preberemo psalm in prosimo Svetega Duha, da nam pri tem pomaga.

Pomembno je, da smo potrpežljivi, da ne odnehamo. Na začetku je vedno težko, zato si časovno ne zadajmo prevelikih ciljev. Pričnimo postopoma z nekaj minutami na dan, a bodimo vztrajni.

Oddvojenost in tišina omogočita našemu srcu, da prisluhne Njegovemu tihemu glasu. Mogoče nam ne bo spregovoril z audio glasom (na glas, da ga slišimo s svojimi fizičnimi ušesi), temveč bo deloval:

- na naš um,

- na našega duha,

- morda nas bo spomnil na določeno besedo iz Svetega pisma in nam jo razodel,

- nam razodel določeno resnico,

- nas usmeril,

- nam dal globok notranji mir.

Ko nam bo spregovoril, bodimo ponižni, stopimo v podrejen položaj. (Jak 4,10; 1Pt 5,6)

PODREJENOST/PONIŽNOST:

Če se nismo pripravljeni podrediti, če smo uporni ali če gremo pred Boga samo takrat, kadar nam to ugaja, kadar ga potrebujemo oz. se nam ljubi, potem bomo težko slišali Božje srce oz. njegov glas. Upornost je znak, da se ne bomo podredili, ker želimo biti odgovorni za svoje življenje ali pa nam v tem trenutku ne ustreza, ker imamo svoje metode. Upornost je lahko kakor greh čarovništva.

V (Jak 4,7) beremo: Podvrzite (podredite) se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.

Če želimo slišati Boga, moramo naše misli, naše srce popolnoma predati Bogu. To je edini način, da imamo resnično razmerje oz. odnos z Bogom in je ključnega pomena, da slišimo njegov glas. Pomembno je, da osebno spoznavamo Boga, ne le da imamo neke informacije o Njem.

V (Ezk 2,8) piše: Ti pa, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri usta in jej, kar ti dajem!

V (Ps 78,8) lahko preberemo: … da ne bodo kakor njihovi očetje, trdovraten in uporen rod, rod, ki ni utrdil svojega srca in njegov duh ni bil Bogu zvest.

Morda poznate ta stavek, že iz svojega življenja, zapisan je tudi v Svetem pismu. V (5Mz 21,20): »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu ... Se jezimo kadar je tako, torej nikoli ne bodimo takšni tudi sami.

V (5Mz 31,27) jim je Mojzes dejal: Poznam namreč tvojo upornost in trdovratnost. Glejte, že danes, ko še živim med vami, se upirate Gospodu; koliko bolj se boste po moji smrti!

Najboljši način, če želimo imeti globok in zaupen odnos z Bogom je, da smo mu podrejeni, mu predamo svoje srce, svoj um, da smo voljni. Tako bomo Bogu tudi lažje prisluhnili.

V (Lk 2,19) beremo: Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.

Brez tega, da bi vsakodnevno premišljevali o Bogu, kakor nam je razodet v Božji besedi ali premišljevali o Božji besedi, bomo težko izkusili njegovo voljo za naše življenje, prav tako bomo težko imeli izkušnje njegove svetosti, moči, radosti, notranjega miru in posledično imeli zmagovito življenje oz. napredovali v posvečenosti.

Premišljevati moramo o tem, kdo Bog sploh je, pri tem si lahko pomagamo z branjem njegove besede, kaj je počel in kaj še vedno počne, o njegovi slavi, moči, zvestobi in o njegovih obljubah, ki so zapisane v Svetem pismu. Spoznati ga moramo zato, da nas lahko spremeni in  se lahko naseli v naše srce.

To bo v nas spodbudilo hvaležnost, zahvaljevanje Bogu in slavljenje Boga za vse, kar On je. Posledično pa bomo v srcu izkusili radost in mir.

Vrstice, ki podpirajo zgoraj omenjene temeljne korake:

(Joz 1,8): Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval.

(1Tim 4,13): Dokler ne pridem, skrbi za branje, za opominjanje in poučevanje. 

(1Tim 4,15-16): Za te stvari se trudi, ves bodi v tem. Tako bodo vsi opazili tvoj napredek. Pazi nase in na svoje poučevanje. Vztrajaj v tem.

(Žal 3,25): Gospod je dober tistim, ki upajo vanj (tistim, ki čakajo nanj), duši, ki ga išče.

(Iz 40,31): Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.

(Mt 6,6): Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

(Ps 46,11): Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog, vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.

(Mt 14,23): In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam.

(Prd 3,7): Je čas paranja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja.

(Am 5,13): Zato v tem času molči, kdor je razumen, kajti ta čas je hud.