Gib deklaracija – deklaracija

Po definiciji je deklaracija akt državnega zbora s katerim le-ta izrazi splošna stališča do določenih vprašanj notranje in zunanje politike ter do drugih vprašanj državnega pomena. To ni pravno zavezujoč akt, ampak predstavlja politična stališča in politično usmeritev za nadaljnje ukrepe in delovanje državnih, lokalnih in drugih nosilcev oblasti v državi.

Svetopisemski pomen deklaracije pa je drugačen. Hebrejska beseda za deklaracijo oziroma razglasiti je »amar«, kar pomeni reči, govoriti ali izreči. Gre za izgovorjavo Božje besede v naše življenje.

Ali so lahko izjave svetopisemske? Nekateri neomajno verjamejo, da niso svetopisemske, medtem ko drugi trdno stojijo za njimi. Morda ste na eni ali drugi strani pa o tem sploh niste razmišljali. Menim, da je to pomemben pogovor, ker koncept izjav ni trivialen. Razumevanje resnice o nečem nam pomaga sprejemati premišljene odločitve o tem, kako bo to vplivalo na naše življenje.

Pomembnost pogovora o deklaracijah:

Obstaja zakon privlačnosti, ki pa je lahko zavajajoč. To je sistem prepričanj, ki ljudi uči, da lahko pritegnejo vse v kar verjamejo. Pozitivna izjava ali misel bo pritegnila pozitivno reakcijo in obratno. To je koncept gibanja, »new age«, ki nima podlage v Božji besedi, zgolj prepričanje, da ste bogati, vas ne bo naredilo bogatega. Preprosto prepričanje, da imate službo še ne pomeni samodejno, da je vaša do konca življenja. Ne razumite narobe, naše misli so močne in obstajajo psihološki dokazi, da naše misli ustvarjajo poti v naših možganih, ki oblikujejo naš odziv v situacijah, kar lahko sčasoma vodi do določenih rezultatov. Na primer, če nameravate opraviti razgovor za službo in ves čas razmišljate o vseh načinih kako boste spodleteli, vam morda dejansko spodleti. Ker razmišljate o neuspehu se vaše telo odzove tako, da povzroči neuspeh. Namesto da bi z izpraševalcem govorili samozavestno, govorite iz strahu, da vas ne bodo izbrali. Verjetno je, da bo anketar začutil vaše pomanjkanje zaupanja in se odločil, da vam ne bo ponudil položaja ali drugega razgovora, vendar to ni zakon privlačnosti. »Vesolje« vam ne pomaga pritegniti nekega specifičnega rezultata samo zaradi tega, kar govorite in verjamete. Ta zakon privlačnosti je preprosto psihologija in vesolje je stvar, ki jo je ustvaril stvaritelj – Bog in zato je vesolje samo po sebi brez moči. Na njega vplivajo zunanji dejavniki.

Kaj ima to opraviti z deklaracijami? Medtem ko so izjave preprosto izjave o dejstvih, mnenjih ali resnici, smo jih spremenili v veliko več. Zakon privlačnosti spodbuja ljudi, da izjavijo, kar hočejo in verjamejo, da se bo to zgodilo. Poleg tega je v mnogih cerkvah gibanje, znano kot Gibanje pozitivnih izpovedi. Pravi, da če nekaj priznaš ali razglasiš nad svojim življenjem, se bo to zgodilo. Če govorite o bogastvu, o bogastvu in sreči, jo boste imeli. Toda kako res je to? Ali bi morali o svojem življenju govoriti, kar hočemo in pričakovati, da bo to storil Bog?

Razlika med svetopisemskimi izjavami in pozitivnimi izpovedmi:

Same izjave in svetopisemske izpovedi so postavljene v kontekstu, vendar, ko Bog postavi nekaj dobrega na mesto, sovražnik rad ustvari ponarejeno različico, tako da je Božje ljudstvo zmedeno in zato omejeno. Zato je pomembno, da se vrnemo k svetopisemskim izjavam. Razumljivo je, da so bili nekateri ljudje upravičeno užaljeni nad Gibanjem pozitivnih izpovedi in so na žalost zato zavrgli vse izjave, ki sicer niso napačne, toda to, kar postajajo v nekaterih krogih, je vsekakor napačno. Svetopisemske izjave govorijo Božjo resnico. Še enkrat, če so nekatere izjave izjave dejstev ali mnenj, potem svetopisemske izjave preprosto govorijo o Božji resnici. S tem ni nič narobe, pravzaprav je bistveno za našo vero. V (Ps 1:1-2) beremo: »Blagor človeku, ki ne hodi na posvet krivičnikov, ne stopa na pot grešnikov in ne seda na klop porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.«

Sveto pismo nas spominja, da je pomembno premišljevati o »Gospodovi postavi«. Meditacija o nečem vključuje razmišljanje o tem in govorjenje o tem. Pomembno je oznanjati Božjo besedo. V Svetem pismu v (Joz 1:8) beremo: Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval. Vedno znova začnemo verjeti temu, kar govorimo. Če govorimo Božjo besedo in ji verjamemo, smo na poti k Božjemu uspehu.

Izjave so povezane z Božjo besedo, ko govorimo o njegovi resnici, po drugi strani pa se Gibanje pozitivnih izpovedi osredotoča le na osebne želje posameznika. Iskreno povedano, to je egocentrično in sebično. Pri krščanstvu ne gre samo za to, da postanemo bogatejši in srečnejši, gre za to, da umremo mesenim željam, da bi se lahko izpolnila Božja volja.

To ne pomeni, da nam Bog ne želi dobrih stvari, vendar ne želi, da se osredotočimo na stvari namesto nanj. Bog nam daje dobre stvari, a ne na račun tega, da jih postavljamo pred njim. On želi zasesti prvo mesto v našem življenju.

Moč kristjana, ko razglaša stvari nad svojim življenjem?

Paziti moramo, da oznanjamo Božjo besedo, ne le tega, kar želimo. V (Ezk 37) Bog pripelje Ezekiela v dolino suhih kosti in mu naroči naj govori s kostmi, da bodo lahko oživele. Ezekiel tem kostem ni govoril življenja dokler mu tega ni naročil Bog. Ne moremo reči, kar hočemo, voditi nas mora Božji Duh in opolnomočiti nas mora njegova Beseda.

Na primer, Bog je Bileamu naročil naj blagoslovi in ker je blagoslove razglasil, jih je Bog zapečatil. (4Mz 23:20) Ko posvečeni Božji otroci stojijo v imenu Gospoda in vcepljajo blagoslove, se zavežejo Božji celovitosti, da jih potrdi. Bog je predan vsemu, kar rečemo, bodisi javno bodisi zasebno.

Čeprav zakon privlačnosti nima prave osnove, so naše besede še vedno pomembne in močne. V (Prg 18:21) beremo: Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.

To, kar nenehno govorimo in razmišljamo začnemo verjeti. Če govorimo življenje, bomo sčasoma jedli sad modrega govora. Razglašanje Božje besede nam pomaga uskladiti naše srce z Božjo voljo.

Sveto pismo v (Heb 10:23) pravi: Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo vreden zaupanja. Sama beseda »upanje« pomeni »veselo pričakovanje dobrih stvari, ki prihajajo.« Zato začnimo v skladu z Božjo besedo in voljo oznanjati dobre stvari nad slabimi stvarmi.

Ko je bil Jezus v puščavi in ga je skušal hudič, je govoril Božjo besedo in se zoperstavil Satanu. Govorjenje Božje besede ima moč, da nam pomaga skozi skušnjave in preizkušnje. Sveto pismo tako ni le knjiga lepih izrekov in navdihujočih zgodb. Beseda v njem je živa in dejavna in ima moč. V njem so obljube, ki jih ne moremo prejeti s samozadovoljstvom, ampak moramo biti proaktivni, tako da verjamemo in govorimo o teh obljubah v svojem življenju.

Razglašanje Božje besede nam pomaga uskladiti naše srce z Božjo voljo. Ko govorimo njegovo Besedo, njegova resnica pride v nas in postajamo željni njegove volje nad našo, kar pa je že del celotnega Božjega orožja. V (Ef 6:17) beremo: Vzemite tudi čelado odrešenja in meč duha, kar je Božja beseda.

Kako pa se lahko borimo proti sovražniku z mečem, ki ga ne znamo uporabljati? Za začetek začnimo brati, govoriti in oznanjati Gospodovo besedo tako da bomo, ko pridejo preizkušnje in skušnjave vedeli kaj storiti. Besede so pomembnejše, kot se zavedamo – še posebej Božje besede. Božje besede so resnične, večne, nespremenljive, premagajo temo in lahko govorijo v globine našega najglobljega bitja. V (Heb 4:12) beremo: Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.

Če smo bili zmedeni glede deklaracij nam je ta objava prinesla nekaj jasnosti. Pomembno je oznanjati Božjo besedo. Oznanjajmo jo, kadar nas Bog vodi v to, bodisi zjutraj, ko se zbudimo, bodisi zvečer preden gremo spat, in ko nas je strah ali ko trpimo. Razglašajmo jo, da tolažimo, da popravimo. Skratka oznanjajmo jo povsod in ob vsakem času, ne glede na vse, pomembno je le da smo vodeni po Svetem Duhu.

Včasih tudi večkrat, da se prebije iz naših misli v naša srca. Saj so besede, ki jih razglašamo, kot semena, ki obrodijo sadove po svoji vrsti, Bog pa bo potrdil prave besede, ki jih govorimo kot Božji otroci. S to močjo moramo prevzeti odgovornost in uveljaviti Očetovo voljo na zemlji, saj je deklaracija močno orodje. Tako preprosto je, pa vendar je pogosto prav to orodje, ki nam ga sovražnik poskuša odvzeti, da bi ga uporabili. Ko smo utrujeni, malodušni in izčrpani je zadnja stvar za katero želimo porabiti zadnji košček svoje energije, izgovorjava fraze za katero se trenutno zdi, da nima velikega pomena.

Vendar v imenu Jezus je moč, zato so lahko vse spletke in vsi načrti sovražnika prekinjeni in propadli v Jezusovem imenu. Njegove zveste obljube so naš oklep in zaščita. On nas veruje izven dosega naših sovražnikov in nas veruje pred nasilnimi nasprotniki. Mi smo od Boga rojeni, torej smo od Boga varovani in Satan ne more položiti roke na nas, kadar se mu odločno upremo, v imenu Jezusa, saj svetopisemske izjave govorijo Božjo resnico, na primer: »…Ne bodite žalostni, kajti Gospodovo veselje je vaša moč.« (Neh 8:10), izjava v (5Mz 28,6) pravi: Blagoslovljen boš ob prihodu in blagoslovljen boš ob odhodu. V (Flp 4:13) pa: Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.

Na tak način lahko oznanjam Božjo besedo o tem, kdo sem, kaj imam in kaj lahko storim v Kristusu in z Jezusom Kristusom, ki mi daje moč.