Gib SLAVA – Božja slava
Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! (platišče 11,36)
Vedel je, da bo križan, zato je vzkliknil: »Zdaj je moja duša vznemirjena . In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« (Jn 12,27-28a) in »Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.« (Jn 12,25)
Čas je, da se odločimo. Za koga bomo živeli – zase ali za Boga? Morda se obotavljamo in se sprašujemo ali bomo imeli dovolj moči, da bi živeli za Boga. Ne skrbimo, Bog nam bo dal, kar potrebujemo, če smo se le pripravljeni odločiti, da bomo živeli zanj. Namreč v Svetem pismu beremo: »Njegova božanska moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo.« (2 Pt 1,3)
On nas bo vodil z nasveti, in nas pripeljal v večno slavo ter nesmrtnost. Postavil nas bo kot zmagovalce ter vsakemu povrnil po njegovih delih. (Ps 73,24; Job 36,7; Mdr 3,7; 4,1-3; Rim 2,6-8; 8,18; Ef 1,18-19; Kol 1,27; 3,4; 1 Tez 2,11-12; 2 Tim 2,10; Jud 1,24-25)
Bog nas vabi, da živimo za njegovo slavo in s tem izpolnimo namene za katere nas je ustvaril. Pravzaprav je le to pravo življenje, vse drugo je životarjenje. Pravo življenje se začne, ko se popolnoma predamo Jezusu Kristusu. Namreč vse gre zanj in zato človekova slava lahko nasprotuje Božji slavi. (Hab 2,16; Prg 25,2; Jn 5,41-44; 7,18; 12,43; Rim 1,22-23; 1 Tes 2,6)
https://www.youtube.com/watch?v=h8HJjIjyCSY
Če nismo prepričani, ali smo svoje življenje že predali Jezusu, je potrebno le dvoje: sprejeti in verjeti. Sveto pismo obljublja: Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime ... (Jn 1,12) Jezus nam je vse podaril, kar je potrebno za življenje z njim ... »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; …« (Jn 3,36a) Kjerkoli že beremo te besede, sklonimo glavo in tiho izrecimo molitev, ki bo spremenila našo večnost: »Jezus, verujem vate in te sprejemam.«
Tudi mi imamo telesa, ki nam jih je pripravil naš Oče, da izvršujemo njegovo voljo na svetu, da z njimi delamo dobro, da jih uporabljamo za napredek Kristusovega kraljestva in slave v dejanjih, ki jih podpira vera, in besedah, ki dajejo pomen našim dejanjem. Ne samo, da se moramo izogniti negativnosti, ampak tudi za pozitivnost si moramo prizadevati: Zato poveličujte Boga v svojem telesu. (1 Kor 6,20b) Ker katero koli stvarstvo izpolnjuje svoj namen, slavi Boga.
Svoja telesa moramo predstaviti kot živo žrtev (Rim 12,1) – in svoje ude uporabiti ne kot orodje greha, temveč pravičnosti. (Rim 6,13) Naj bo to aktivno ali pasivno, ker le tako lahko dosežemo venec njegovega slave in se upremo grešnikovi slavi, ki je nečimrnost. (Žal 1,6; 2,1; Sir 9,11) Sveto pismo pravi: … saj so vsi grešili in so brez Božjega slave ... (Rim 3,23)
Najbolj pa lahko Boga, ki nas je ustvaril, slavimo tako, da bomo podobni Kristusu. Bog pravi: … vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil. (Iz 43,7) Zato bi moral biti najvišji cilj našega življenja slaviti Boga, saj je On razlog za vse. Namreč: Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha. (2 Kor 3,18)
Slediti Kristusu ni le stvar verovanja, temveč zajema tudi pripadnost in učenje, kako ljubiti Božjo družino oz. brata in sestro v Kristusu. V Svetem pismu beremo: »V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.« (Jn 15,8) ... izpolnjeni s sadom pravičnosti, po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Božjo. (Flp 1,11)
Janez je zapisal: »Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. (1 Jn 3,14a) Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo.« (Rim 15,7) Torej Boga slavimo tudi tako, da s svojimi darovi služimo drugim. Jezus je rekel: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« (Jn 13,34b-35) V (1 Pt 4,10-11) beremo: Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim. darom, kakor ga je kdo prejel. /…/ Če je kdo v kakšni službi, naj jo opravlja z močjo, ki jo daje Bog. Le da bo po Jezusu Kristusu v vsem slavljen Bog …« Kar beremo tudi v vrstici (2 Kor 8,19).
Boga lahko slavimo tudi tako, da o njem pripovedujemo drugim in da ljubimo druge vernike, saj je vse Gospod naredil za svoj namen in za svojo slavo. (Prg 16,4) Namreč: Vse to je zaradi vas, da bi se milost zaradi večje množice pomnožila in s tem obogatila zahvaljevanje v Božjo slavo. (2 Kor 4,15) Vse, kar je Bog ustvaril, zato na neki način odraža njegovo slavo. Sveto pismo celo pravi: Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok. (Ps 19,2) Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, kajti razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje. (Raz 21,23)
Živeti za Božjo slavo je največji dosežek, ki ga lahko dosežemo v življenju. Jezus je »odsvit slave in podoba njegovega bitja«. On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil čiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. (Heb 1,3; 2 Kor 4,6)
On je Izraelova slava ali slava Jeruzalema. V Svetem pismu beremo: In Beseda je postala meso in se je naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milost in resnice. (Jn 1,14) On je tudi naša slava in naš ščit. V stari zavezi je imela tako slavo skrinja zaveze. Enako moč slave pa je dal Bog svojim otrokom in izbranim mestom. (1 Sam 4,21; Sod 13,5; Iz 24,23; 60,18; Oz 9,11; Mih 1,15; Ps 106,4-5; Lk 2,29-32)
Bog nam zato zapoveduje, naj Božjo slavo prepoznavamo, častimo, razglašamo, hvalimo, odsevamo in zanjo živimo. (1 Krn 16,24; Ps 29,1; 66,2; 96,7; 2 Kor 3,18) V Svetem pismu beremo: »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse reči, po tvoji volji so bivale in bile ustvarjene.« (Raz 4,11)
Gospod nam daje moč, da izkusimo polnost Boga v svojem življenju. Bogastvo Božje slave odpira skrivnosti, izpolnjuje naše potrebe, zagotavlja dediščino in nas krepi za življenje v veri in ljubezni. Poleg tega nas Bog vabi, da pridemo v njegovo prisotnost, kjer bomo lahko delovali v nadnaravnem in se gibali z Bogom v njegovi reki slave. Pri tem pa od nas zahteva, da ohranimo ponižnost (Prg 18,12; 29,23; Sir 3,20; 20,11) in Božji strah, da dosežemo val slave. (Prg 22,4; 1 Mkb 2,64; Sir 45,23)
Boga lahko slavimo tudi tako, da ga častimo. Jezus je rekel Očetu: »Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim.« (Jn 17,4) Čaščenje je način življenja, za katerega je značilno, da v Bogu uživamo, ga ljubimo in se mu dajemo na razpolago, tako da nas lahko uporabi za svoje namene. Sveto pismo pravi: Ne izročite svojih udov grehu, da bi ti postali orodje krivičnosti, ampak izročite sebe Bogu kot ljudje, ki so prešli od smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo orodje pravičnosti. (Rim 6,13) Gospodu smo pomembni, da izvršimo njegovo voljo in njegov namen za nas na zemlji. Da izborimo dober boj vere in prejmemo krono slave, venec veličastva. (Ps 8,6; Mdr 4,2; 5,16; Bar 5,2) Pri tem pa nam bo Gospod pomagal z njegovo modrostjo in slavo. (Prg 3,1-25; Mdr 7,25-30; 8,1.13.18; 9,10; 10,14; Sir 10,5; 24,1-34; 39,11; 1 Kor 2,7)
Živimo v preroškem obdobju, ko se tresljaji ustavijo, vendar z vsakim soncem Gospod rodi nekaj novega. On nas vodi v novo dobo nadnaravnega v kraljestvo slave, kjer se bo njegova prisotnost razodela na načine brez primere. Medtem ko poskuša tema uveljaviti svoj zavajajoči vpliv in v našo kulturo in v vladne politike vgrajuje nebiblične starodavne prakse, skuša bog tega sveta spodkopati Božjo resnico. Toda bodite pogumni - Bog sprošča svoje protiukrepe. Svojo slavo in svoje božanske strategije.
Resnično, ne glede na naše okoliščine, tudi ko se soočamo s stisko in preganjanjem, imamo razlog za veselje in ples! Jezus nas dejansko kliče naj se veselimo in poskakujemo od veselja, ko nas preganjajo (Lk 6,23), ker je večja resničnost našega življenja ta, da nas bo Bog blagoslovil. Resnično nas nič več ne ločiti od Božje ljubezni v Kristusu (Rim 8), zato nas nič več ne ločiti od našega veselja. Ples veselja do Boga v trenutnih velikih preizkušnjah priča o Bogu, ki ima večjo besedo nad našim življenjem kot jo ima preizkušnja in o naši veri vanj. On nas namreč reši iz vsake preizkušnje, da se razodene njegova slava. Pri tem pa nam izkaže čast, milost in usmiljenje. (Sof 3,19; Ps 91,15; Mdr 3,4-9; Sir 31,10; Bar 4, 24.37; 2 Kor 4,17-18; 1 Pt 1,7)
Slavilni gib SLAVA:
Vse kar delamo, delamo z gibi. Roke in noge so naše gibalo. V (Apd 17,28) beremo:« Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo. Po njem smo ustvarjeni in v njem imamo svoja telesa.« V stari zavezi pa lahko vidimo, da je Bog oblikoval človeka po svoji podobi in da je bil nad svojim delom zadovoljen. (1 Mz 1,31) To pa dopolnjuje še nova zaveza, ki pravi, da je naš telo tempelj Svetega Duha. (1 Kor 6,19a)
Kot vidimo je v Božjih očeh telo, ki ga slavi, močno in namensko orodje, ki lahko v moči Svetega Duha odstrani vsako »meglo« (slika 1) ali »tančico« (slika 2), ki jo imamo pred seboj.
Slika 1
Slika 2
Naše telo ima še eno pomembno funkcijo, govori namreč v univerzalnem jeziku. Vsak ga ima in vsak ga uporablja za komunikacijo z drugimi. Nebesedna komunikacija je naš prvi jezik. Dojenčki se razumejo brez besed. Bog je naš telo oblikoval za govorjenje z gibalnimi vzorci, ki niso le besede. Prav tako kot s svojimi besedami je Jezus govoril s svojimi dejanji. Zato je primerno, da z gibanjem obogatimo svoje osebno spoznanje o Kristusu, ki se mu z vero približujemo z vsem svojim jazom, ne le z razumom. To lahko storimo tudi s plesom ali z gibi, ki je tako popolnoma človeški. Seveda to zavedanje ne zmanjša uporabnosti in moči govorjene/pisane besede. Preprosto identificira dejstvo o neverbalni komunikaciji, ki se pa ga pogosto ne zavedamo.
Namreč cilj slavilcev z gibi oz. bibličnih plesalcev je vedno slaviti Kristusa z življenjem in z gibanjem, ki se spreminja. Da bi se gibali v kraljevih slaveh, moramo biti zakoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, rasti v veri in biti okrepljeni s Svetim Duhom. To pa dopušča Svetemu Duhu, da v naši zgradi moč, da ostanemo v polnosti Boga, da odstranimo meglo iz naših življenj, bodisi na naši levi (slika 3), bodisi na naši desni (slika 4).
Slika 3
Da na stežaj odpremo vrata (slika 5), da v našem zamegljeno, zaslepljeno stanje posije sonce in njegova svetloba, ki odstrani vse temo iz naših življenj.
Slika 5
Ker se tega zavedamo, lahko naši gibi odsevajo veselje v Bogu in so po duhu radikalno drugačni od plesov sveta. So otroški, ne ozirajoč se na odobravanje ljudi, ampak hkrati izražajo veselje nad Bogom. So ponižni in skromni, s ciljem pritegniti pozornost na Kristusa in ne nase. Biti morajo čisti. Predvsem pa strastni in ekstravagantni! S tem mislim, da bi morali sporočati, da ni večjega veselja, višjega dobrega, nikogar, ki je bolj vreden od Jezusa Kristusa, da upošteva vso našo ljubezen in življenje (posnetek).
Comments
Post a Comment