Gib Mir – Božji mir

Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa. (2 Tes 1,2)

Besedo mir uporabljajo ljudje vseh prepričanj in je nekaj, kar si želimo vsi. V svojih spisih je Billy Graham zapisal: Večina ljudi hrepeni po eni stvari bolj kot po čem drugem in to je notranji mir. Brez tega nimamo trajnega veselja ali varnosti.

Svetopisemski mir ni nekaj, kar bi lahko ustvarili sami, ampak je sad Svetega Duha. To je shalom, celovitost, umirjenost, popolnost z Jezusom, knezom miru. (Iz 9,6) Njegova bližina je tista, ki nas pomirja in daje mir sredi divjega viharja.

Beseda mir se v Svetem pismu uporablja na tri glavne načine. Obstaja duhovni mir med Bogom in človekom, obstaja psihološki mir, notranji mir in obstaja mir v odnosih oz. mir med človeštvom.

Duhovni mir ali mir z Bogom je najpomembnejši mir in brez njega je težko imeti vero. Njegov pomen je, da se pokesamo za svoje grehe. Boga prosimo za odpuščanje naših grehov in z njim skušamo ohraniti tesen odnos, pri katerem se na naše neuspele načrte ne odzovemo z jezo, temveč s premišljevanjem in z razumevanjem.

Če smo jezni oz. imamo v sebi jezo, ker je to pač človeško čustvo, ki smo ga razvili v težki situaciji, bi morali vprašati Boga, zakaj smo jezni in ga prositi, da nam pomaga da jezo obvladamo. Ali bi morali več časa preživeti v tišini z njim, da se na dogodke odzovemo bolj prijazno in manj sovražno in nepotrpežljivo?

Veščina, ki se jo lahko učimo leta, a vseeno jo moramo poskusiti osvojiti, zato se manj sprašujmo »zakaj« in več »kako«. Kako lahko postanem boljši človek? Kako naj si prizadevam biti v tvoji luči?

Mir z Bogom pomeni, da se sprejmemo takšne kot smo, da smo nepopolni in z napakami, nato pa se poglobimo v to, kako lahko ohranimo odnos, ki vodi v to, da najbolje služimo Jezusu. Delajmo z radostjo v srcu, kot da bi bili zaposleni na dobro plačanem in uglednem delovnem mestu.

Delati za Boga in delati z Bogom, pomeni razumeti, kakšne so omejitve in kakšne so kršitve oz. grehi, ki nas razdvajajo. Tako, da vemo, kaj moramo početi, da se nam Bog še bolj približa in da On postane naša moč ter nas uporabi na načine, da mu učinkovito služimo.

Imeti dober odnos z Bogom in le-tega vzdrževati, pomeni, da smo dobri božji učenci, ki se v težavah približujejo Bogu, ki je naš učitelj. Molimo zasebno in spoštujmo Boga, kot najvišjo avtoriteto.

Bogu se lahko približamo preprosto z vprašanjem: »Ljubi Bog, trenutno se borim s tem …, poskusil sem to … in ne deluje, mi lahko prosim pomagaš najti boljšo rešitev?« To je eden od načinov, kako se približamo Bogu.

Drugi način bi lahko bil: »Bog, res ne vem, kaj naj naredim, ali lahko prosim pošlješ potrditev, ali močan znak, da sem na pravem mestu?« Bogu je vseeno kako mu boš povedal. On je naš Oče, mi smo njegovi otroci, zato tudi z nami ravna tako, kot da smo Njegovi. Je prijazen, radodaren in usmiljen. Je potrpežljiv in zato tudi, če smo sramežljivi in ne molimo na glas, Bog vidi in sliši naše notranje misli. Npr. sem sramežljiv/-a, mlad/-a kristjan/-ka. Rad/-a se pogovarjam, a ko se pogovarjam z Jezusom in Bogom, je to z največjim spoštovanjem, znotraj sebe, tiho, skrito pred zunanjim svetom. To se seveda lahko izvaja na glas ali potiho. To se lahko izvaja na previden način in zasebno, izven dosega ljudi. Vedno pa se to izvaja na način, da se počutimo udobno in da smo pred Bogom popolnoma iskreni, takšni kot smo, in on nas sprejme takšne, kot smo. Bog ne obsoja, ampak nas vzgaja, da bi bili čedalje bolj podobni njemu, da bi bili močnejši ter da bi bili močni duhovni bojevniki in hodili v Njegovi vsemogočni svetlobi. On to počne z največjo brezpogojno ljubeznijo. To izvaja s spoštovanjem ter z duhovno in z božjo inteligenco.

Če imamo pristen, dober odnos z Bogom, pomeni, da smo svobodni, da smo takšni kot nas je on izoblikoval, brez obsodbe, zaščiteni pred sovražnikovimi zlemi načrti in prevarami.

Bog vidi naše misli, on vidi naša srca, naše odločitve preden se odločimo, vidi naš potencial, a kar je najpomembnejše, vidi nas. Pred njim nihče ne ostane neopažen. Zato, v duhovnem smislu na Zemlji nismo nikoli sami.

Duhovni svet je bolj realen kot zmoremo razumeti. Obstaja Bog, ki se želi uskladiti z nami. Preprosto moramo biti dovolj pogumni, da se povežemo z njim in da mu pustimo, da se proces zdravljenja naših ran začne ter da izpolnimo na tej Zemlji svoj namen, kot si ga je Bog zamislil za nas. To pomeni duhovni mir. Božji mir pa varuje in ščiti srce in um z zavetjem v tolažbi Jezusa Kristusa.

V Stari zavezi so ljudje za vzpostavitev miru z Bogom opravljali različne daritve. Tako je bila primarna žrtev v Izraelskem čaščenju bodisi celotna žgalna daritev (olah), daritev za greh (chattat), daritev za krivdo/odškodnino (asham), mirovna daritev (shelamim) in jedilna daritev (minchah).

Čustveni oz. psihološki mir ali mir v nas samih pa je tako imenovan notranji mir, ki nam spregovori o uravnovešenju naših notranjih čustev. To pomeni, da poskrbimo zase, da imamo dovolj spanja, dovolj sprehodov in svežega zraka, dovolj poslušanja sproščujoče glasbe, branja knjige. V bistvu vse, kar lahko pomiri dušo, razvije notranji mir.

Relacijski mir ali mir z drugimi pa pomeni mir v odnosih. To je, da imamo harmonični odnos s tistimi, ki jih imamo radi in z ljudmi okoli nas. Prizadevajmo si ustvariti harmonične odnose z drugimi, pri čemer lahko izrazimo svoja mnenja, kakršna koli že so, na konstruktiven, zelo vljuden način, torej samozavestno in ne pasivno-agresivno.

Mir z drugimi pomeni tudi, da nam je mar za naše prijatelje, sosede, in če so v stiski jim pomagamo, tako da jim ponudimo roko pomoči, kjer lahko.

Sveto pismo jasno pravi, da je greh uničil ali resno prizadel vse te tri razsežnosti miru. Ko je bil človek ustvarjen, je bil namreč v miru z Bogom, sam s seboj in z drugimi. Toda, ko se je uprl Bogu, je človek izgubil mir v vseh pogledih. Vendar te razsežnosti miru je mogoče obnoviti. Človek tega ne more doseči, Bog pa zagotovo lahko in je.

Božji edini Sin, Jezus Kristus, je bil poslan na svet, da bi s svojo smrtjo na križu odvzel naše grehe in nam tako omogočil, da smo v miru z Bogom. V miru v sebi in v miru drug z drugim. S svojim vstajenjem od mrtvih je Kristus enkrat za vselej pokazal, da Bog želi, da bi vsi ljudje spoznali popoln mir.

Kajti on je naš mir … Namreč prišel je, da bi oznanil mir vam, ki ste bili daleč, in mir tistim, ki so bili blizu. (Ef 2,14a; 17)

V Novi zavezi se izraz mir uporablja na vsaj pet različnih načinov:

• mir kot odsotnost vojne ali kaosa,

• mir kot pravi odnos z Bogom ali s Kristusom,

• mir kot dober odnos med ljudmi,

• mir kot individualna vrlina ali stanje spokojnosti,

• mir kot način govorjenja.

»Mir« je več kot le odsotnost vojne. To je način življenja, način, s katerim lahko komuniciramo z drugimi na pozitiven in spodbuden način. Naš cilj življenja je vzpostaviti to vrsto »miru«.

Pravi ali resnični mir od Boga je otrok odrešujoče milosti. V molitvi, podobni tisti, ki zaključuje (2 Tes) je Pavel rekel v (Rim 15,13): Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v moči Svetega Duha polni upanja.

Sveto pismo ima veliko povedati o miru, v njem se 329-krat pojavi beseda o miru. Največkrat pa se pojavi v Izaijevi knjigi in to kar 30-krat.

https://www.youtube.com/watch?v=Wdiqc-WLVAs

V Svetem pismu tudi beremo, da Kristus daje človeku moč, da premaga vsak greh. Lahko pretrga vrvi, okove in verige greha; vendar se mora vsaka oseba najprej pokesati, priznati, zavezati in predati Kristusu. Prav zdaj se lahko to naredi in človek spozna mir, veselje in občestvo z Bogom, s samim seboj in z drugimi.

V (Jn 16,33a) beremo: »To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni.« Tistim, ki verujejo je mir dar, ki nam je bil dan v naprej. Da bi imeli mir, pa moramo imeti Darovalca miru – Jezusa Kristusa.