SLAVILNI GIBI

»Hvala Bόgu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.« (2Kor 2,14) Vedno bomo iz vsake preizkušnje ali na koncu vsake poti bili zmagovalci, če bomo le verjeli božji besedi in Boga slavili. Morda se nam vedno ne ljubi slaviti Boga, vendar ne bi smeli čakati s slavljenjem, vse do takrat dokler nam ne zapaše. Bog je vedno vreden našega slavljenja, zato Sveto pismo govori o slavljenju, kot o žrtvi, ki jo darujemo Bogu. V (Heb 13,15) beremo: »Po njem torej Bogu neprenehoma prinašajmo hvalno žrtev, namreč sad ustnic, ki slavijo njegovo ime.« Ko nam življenjske preizkušnje in stiske poskušajo vsiliti malodušje, lahko začnemo v veri izgovarjati: »Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.« (1Pt 2,24b), »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse naše potrebe v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,19) »Hvala ti, Gospod. Moje potrebe so izpolnjene in po tebi je moje ozdravljenje. Aleluja!« To pomeni, daro...

»Jaz pa bom vedno pričakoval, pridajal bom k vsej tvoji hvali.« (Ps 71,14) Slavljenje obnavlja našega duha in utira pot Božji moči. Če imamo kdaj občutek, da smo osamljeni, da drugim ni mar za nas in da smo izgubili stik z Gospodom, začnimo slaviti, saj je v slavljenju Božjega ljudstva prisoten Bog, ki sprosti svojo moč preko slavljenja. V slavljenju je prisotna Božja moč, da lahko naša čustva dohitijo našo poslušnost. V (Ps 150,6a) beremo: »Vse, kar diha, naj hvali Gospoda.« Zapovedano nam je, da slavimo Gospoda in da slavljenje ne sme biti odvisno od naše situacije, ampak je to klic k poslušnosti Božji besedi. Torej, ko se nam ne ljubi slaviti, vseeno slavimo. Boga slavimo zaradi tega kar je. V (Ps 100,5) beremo: »Zakaj Gospod je dober, na veke traja njegova dobrota, od roda do roda njegova zvestoba.« To je obljuba, na katero se lahko zanesemo in se je moramo spominjati sredi vsega. Božja želja je namreč prebivati z njegovim ljudstvom. Mojzes je vsak dan, 40 dni in noči šel na goro. ...