V slavljenju je Božja moč

»Hvala Bόgu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.« (2Kor 2,14)

Vedno bomo iz vsake preizkušnje ali na koncu vsake poti bili zmagovalci, če bomo le verjeli božji besedi in Boga slavili.

Morda se nam vedno ne ljubi slaviti Boga, vendar ne bi smeli čakati s slavljenjem, vse do takrat dokler nam ne zapaše. Bog je vedno vreden našega slavljenja. Zato Sveto pismo govori o slavljenju, kot o žrtvi, ki jo darujemo Bogu.

V (Heb 13,15) beremo: »Po njem torej Bogu neprenehoma prinašajmo hvalno žrtev, namreč sad ustnic, ki slavijo njegovo ime.«

Ko nam življenjske preizkušnje in stiske poskušajo vsiliti malodušje, lahko začnemo v veri izgovarjati: »Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.« (1Pt 2,24b), »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse naše potrebe v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,19) »Hvala ti, Gospod. Moje potrebe so izpolnjene in po tebi je moje ozdravljenje. Aleluja!« To pomeni, darovati Bogu daritev slavljenja. In to moramo početi nenehno, ne glede na naše okoliščine.

Če vemo, kaj pravi Božja beseda, lahko slavimo, ker vemo, da je zmaga naša. Zato se odločimo, da bomo nenehno slavili Boga za to, kar je storil, in za to, kar počne v našem življenju.

Obstaja skrivnost, kako imeti veselje v Gospodu in doživeti zmago. Ta skrivnost je v življenju nenehnega slavljenja Boga za njegovo dobroto in za njegovo zvestobo njegovi besedi.

Slavljenje je eno najmočnejših orožij, ki jih imamo. Je najhitrejši način za premagovanje sovražnika. Pavel in Sila sta bila vklenjena in ko sta začela iskreno slaviti Gospoda, sta bila osvobojena.

Slavljenje spominja hudiča na njegov poraz. On se dobro zaveda pomena slavljenja. V (Mt 4,8-9) je skušal Jezusa preizkušati z materialno koristjo, da bi ga Jezus častil. On (satan) preprosto ne more prenesti, ko slavimo Boga, in to je eden najboljših načinov, da ga spravimo v beg. (Jak 4,7)

Zato, vedno ko se znajdemo v skušnjavi, da bi grešili, ko nas napadejo, bodisi z besedami, ali z lažnimi obtožbami ali ko se soočamo s kakšno težavo, povzdignimo svoj glas v nebesa in začnimo slaviti Boga. Takrat ne bomo le občutili, da nas preplavlja Božji mir, ampak bomo tudi vedeli, da je hudič poražen na katerem koli področju, s katerim se borimo!

V (Ps 149,6) beremo: »V njihovem grlu naj bodo Božji slavospevi in dvorezni meči v njihovi roki, …«

V Svetem pismu najdemo primere slavljenja oz. zahvaljevanja kot močno orodje za spust Božje prisotnosti, ki zmede sovražnika in dosega čudežne zmage. Odkrijmo globok vpliv zahvaljevanja in slavljenja v življenju tudi sami, v kolikor ga že nismo in gojimo srce hvaležnosti, in dar slavljenja, ki sprošča Božjo moč na načine, ki si jih morda nismo nikoli predstavljali.

Če želimo iti bliže k Bogu in biti maziljeni, da vplivamo na vse sfere družbe, potem predstavljajmo Boga na zemlji. Strastni in proaktivni, ne pasivni, se vključujmo v kulturo okolja kjer smo, v kulturo mesta, kjer živimo, regijo in narod ter s svetlobo Božjega kraljestva preganjajmo temo. Z Božjo močjo in avtoriteto vernika preidimo bližje Bogu in vstanimo kot Cerkev in uveljavljajmo zmago, ki jo je Kristus dosegel na Kalvariji, ter na poti osvobajanja sovražnikovih ujetnikov.

Bodimo duhovni mentorji. Božja moč premaga vsako omejitev. Bodimo opogumljeni in ne dovolimo, da nas naši dvomi ovirajo, temveč bodimo to, za kar nas je Bog ustvaril.

Bog ima obljube za vse nas skozi celotno Sveto pismo in eden najboljših načinov, kako lahko te obljube aktiviramo je, da obiščemo kraj iskrenega slavljenja. Slavljenje prinaša blagoslove v naše življenje.

Slavljenje in čaščenje spremenita našo perspektivo, krepita vero in nas približata Bogu, kar nas vodi do zmage skozi duhovni boj. Močno delovanje Boga je predvsem v težkih trenutkih, saj nam pomaga spremeniti miselnost in rasti skozi molitev in slavljenje – tudi ko se nam ne ljubi.

https://www.youtube.com/watch?v=_3A5-89pY9s&list=RD_3A5-89pY9s&start_radio=1

Osebne izpovedi kristjanke, ki ji je Bog podaril talent slavljenja z gibi:

Spomnim se svoje prve noči, na začetku hoje za Kristusom. Z letalom smo prispeli na Kanadska tla in odšli v stanovanje brata v Kristusu iz Kanade. Kar na enkrat sem dobila bolečine v grlu in začelo me je tresti. Glas se mi je spremenil in začelo me je zebsti. Bilo je konec aprila in prijetno pomladansko vreme. Ko smo prispeli v hišo od brata v Kristusu, se je moje zdravstveno stanje še poslabšalo. Bližala se je noč, kljub temu, da sem brala Sveto pismo, se stanje ni izboljšalo. Skrbelo nas je, saj je bila že naslednji dan krščanska konferenca na temo slavljenja. Odločili so se, da me dajo v majhno spalnico in da prižgejo radio s slavilnimi pesmimi ter me dobro pokrijejo, ker se tresem. Strinjala sem se z njihovo odločitvijo. Prinesli so mi tudi čaj in vitamine. Celo noč je bil radio prižgan in iz njega je prihajala slavilna glasba.

Drugo jutro sem se zbudila čist prepotena, ampak na moje začudenje popolnoma zdrava. Vprašala sem se:«Kaj je bilo pa to?« Namreč vem, da sem odšla v Kanado popolnoma zdrava. Vendar ko sem stopila v drugo državo, se je začela bitka in zjutraj se je vse zaključilo. V mislih mi je bila misel: »Vrnil se bom k očetu, v tihi domači kraj, vem da na hišnem pragu srečo dobim nazaj.« Ta misel je vzeta iz Prilike o izgubljenem sinu. (Lk 15,11-32) Vedela sem, da ta oče ni moj biološki oče, ampak Bog.

Ko sem bila na konferenci Kraljeve hčere sem se spoznala z vodjo slavljenja. Pogovarjale sva se o bitkah po noči. Namreč sovražnik ko ugotovi, da čez dan ti spoznavaš njegove namene in pasti ter nima več moči nad tabo te napade ponoči. Vsi vemo, da je noč za spanje in da je z razlogom nočno delo mal drugače plačano oz. obravnavano kot delo čez dan. Praviloma čez noč, ne delamo, če pa delamo za delodajalca pa smo načeloma bolje plačani. V (Lk 10,7) beremo: »V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila.« Zato smo ponoči šibkejši, kot čez dan. Kar ve tudi duhovni svet.

Tako so neke noči bile bitke in Bog ji je razodel, da zastava deluje kot njegov plašč zaščite in pod to zastavo sovražnik ne bo mogel prodreti. Podobno temu je tudi, če gremo z zastavo nad glavami ljudi. To dejanje pomeni, kot da polagamo zaščito nad ljudi.

Vendar Bog ne deluje vedno na enak način, čeprav ima slavljenje vedno Božjo moč. Dogajalo se mi je, da sem se preselila v novo stanovanje. Vsak prostor, vsako stanovanje, vsako mesto, vsaka država pa je postavljena v nek duhovni prostor v katerem je tako tema, kot svetloba. V (Ps 139,7-8) beremo: »Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.« Hkrati pa beremo v (1Pt 5,8-9): »Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu.« Torej lahko iz teh dveh vrstic vidimo, da ni prostora, kjer duhovni svet ne bi bil prisoten. 

Tako je bila tudi v tem prostoru duhovna prisotnost. Ko sem zvečer šla spat, sem kmalu zaspala. Čez čas pa je prišel hudi duh, ki me je strašil. Vse skupaj je trajalo en mesec, vse dokler nisem poiskala pomoč. Brat iz cerkve mi je svetoval, da zaspim ob slavilni glasbi. Ker sem se bala reakcije teme, seveda tega nisem storila. Ob misli na to me je bilo strah. Kar pa je taktika sovražnika. Namreč eno orožje, ki ga uporabi sovražnik je strah. Bog nam nikoli ne daje strahu. On če nas hoče usmeriti na pravo pot, ker smo zgrešili njegovo pot, nam da nemir. V Svetem pismu najdemo 365 krat besedo »ne bojte se«. V (Mt 17,7) beremo: »In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« V (Mt 10,31) beremo: »Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.« Bog, ki je stvarnik vsega, je nam rekel, da smo vredni več kot tisoč vrabcev. To je rekel kljub temu, da je ustvaril tako vrabce kot človeka. Torej ne bojmo se.

Danes to vem, takrat pa nisem vedela in namesto tega sem se 1,5 let pokrivala zvečer preden sem šla spat z Jezusovo krvjo. Kar pa je imelo za posledico to, da so se te obiski končali in imela sem mir, ter sem se lahko naspala. To sem počela tako dolgo, dokler mi ni brat v Kristusu rekel, da nikjer v Svetem pismu ne piše, da to delamo. Češ da ni nič novega, da ima kristjan napade ponoči, vendar tisti ki smo izgrajeni v Gospodu, na to ne dajemo velikega pomena. Te besede naj ne pomenijo, da se gremo sedaj merit kdo je bolj veren in kdo manj. Ampak naj nas spodbudijo, da še naprej iščemo Božje obličje in da se še bolj približamo k Bogu.

Poznam osebo, ki je imela dnevno bitke, kar je trajalo mesece in mesece. Ona je molila, se postila, ter poslušala duhovno glasbo. Vendar bitke ni bilo in ni bilo konec. Dokler ni en dan prišla do mene, skupaj sva molile, takrat pa mi Bog reče da ji dam poslušat eno slavilno pesem in popolnoma našla se je v njej. Bog je njej rekel: »Približaj se mi«, ko je to storila pa mi Bog pokaže še drugo slavilno pesem, in nama da obljubo, da ker se je ponižala pred njim, se mu približala, da bo vso to bitko odstranil in jo blagoslovil ob Njegovem času. Od takrat naprej pravi, da je drugače. Bog je dober in zvest. Vse kar moramo mi storiti je, iskati njegovo obličje, njegovo vodstvo in se mu približati. Ko naše molitve več niso dovolj, začnimo slaviti, saj v slavljenju je Božja moč. V (Ps 22,4) beremo: »In ti si Sveti, prestoluješ nad hvalnicami Izraela.«