Gib Ljubezen – Božja ljubezen

Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega enorojenega Sina, da bi živeli po njem. (1 Jn 4,8-9)

Kaj je ljubezen? Kako bi jo opisali? Že od začetka so ljudje poskušali razložiti pojem ljubezen. Tragično je, da včasih razvijemo izkrivljen pogled na ljubezen, ker nas je morda nekdo zlorabljal ali z nami manipuliral. Nekatere avtoritete v naših življenjih so morda dale »pogojno ljubezen«, odvisno od tega, ali smo izpolnjevali njihova pričakovanja ali ne.

Ko beremo svetopisemske vrstice o božji ljubezni do nas, lahko podzavestno povežemo njegovo ljubezen z »ljubeznijo«, ki smo jo izkusili od drugih ljudi. čeprav so nam nepopolni ljudje v našem življenju morda škodili ali nas razočarali, je naš popolni nebeški oče vedno tukaj, z nami.


Da bi razumeli Božjo ljubezen, moramo narediti korak nazaj od tega, kar smo morda doživeli od ljudi, ki so rekli, da nas ljubijo ali naj bi nas ljubili. Božja ljubezen je v sami sferi. Zato učenje o božjih lastnostih ni samo za otroke, saj, ko razumemo božji pomen, nam je lahko tolažba v težkih časih in nas sili, da ljubimo in služimo tistim v stiski.


Njegova ljubezen je neomajna. Ne glede na to, kakšne napake ali napačne zavoje smo storili na tej poti, nikoli nismo izven dosega Božje neverjetne ljubezni.


Bolj kot kar koli drugega, nam Sveto pismo jasno pove, da je »Bog ljubezen« (2Mz 4,6; Ps 59,17; 3,4; 2Kor 13,11; 1Jn 4,7-21). Brez njega pa postajamo izgubljeni (2Mz 88,15), saj ga: Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. (1 Jn 4,19)


On ni le ljubeč, ampak je sama definicija ljubezni. On ustvarja in izkazuje ljubezen – in ta ljubezen traja večno. (Ps 100,5) Ljubi nas, ker nas je ustvaril. Njegova naklonjenost je brezpogojna. On nas vidi, sliši in ceni. Njegova ljubezen pa je nedoumljiva, neskončna, spremeni življenje in nam je zastonj dana.


Lastnosti, ki nam kažejo na to resnico so:

- Bog je vedno prisoten - Jezus je rekel:  » ... in učite jih izpolnjevati vse, kar sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20)

- Bog je pravičen - Božja svetost in pravičnost pomenita, da so tudi njegove sodbe vedno pravične. Ta lastnost se je izpolnila v Jezusovem življenju, ko se je soočil s farizeji zaradi njihovega zanemarjanja pravičnosti in pomanjkanja velikodušnosti do revnih. (Lk 11,42)

- Bog je zvest - Njegova zvestoba ni nikoli začasna, ampak traja večno,  » skozi vse rodove «. (Ps 119,90)

- Bog je dober - Tako kot se lastnost ljubezen, šteje za eno njegovih najpomembnejših lastnosti se božja dobrota pogosto šteje za izraz te ljubezni. Te dve lastnosti drugega dopolnjujeta. Sveto pismo besedo dober opisuje na različne načine, preprosto z besedo  »dober «, v (Rim 2,4; Rim 11,22) v angleškem Svetem pismu to besedo v tej vrsti nadomesti beseda  » prijazen « ali z besedo  »usmiljen in milostljiv « v (2Mz 34,6; Ps 86,15).

- Bog je suveren» Suverenost «  je velika beseda, toda ideja, ki stoji zanjo - da ima Bog nadzor in da se nič v naših življenjih ne zgodi brez njegove vednosti ali dovoljenja - prinaša veliko tolažbo tistih, ki preživljajo težke čase. V Svetem pismu Bog obljublja, da bo svoje otroke rešil njihovih strahov in stisk. (Ps 34,6-8)

- Nepogrešljiva ljubezen - On je brezpogojna ljubezen.


Značilnosti Božje ljubezni:

- Božja ljubezen je nežna, (Mt 11,28-29)

- Božja ljubezen je zvesta in usmiljena, (Žal 3,22-23)

- Božja ljubezen je sočutna, (Ps 86,15)

- Božja ljubezen je nedoumljiva, - v (Ef 3,17-19) beremo: Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikor je širokost in dolgost in višina in globočina ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti.

- Božja ljubezen je odpuščajoča in polna milost, (Neh 9,17)

- Božja ljubezen je vedno z nami, tudi v naši bolečini in trpljenju, (Iz 43,2-3)

- Božja ljubezen je večna, kot naj bi bila večna zakonska ljubezen, (Iz 54,1-10)

- Božja ljubezen je zaščitniška, (Ps 5,11-12)

- Božja ljubezen je daritvena, - v (1 Jn 4,9-11) beremo: Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega enorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem - ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v pravo daritev za naše grehe. Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj.

- Božja ljubezen je neskončna, ne moremo biti ločeni od nje - v (Rim 8,37-39) beremo: Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moč, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.


Zato smo resnično lahko hvaležni Bogu za njegovo neizmerno ljubezen do nas – Gospod, prosim ozdravi naše rane, ki so nam jih zadali ljudje, ki so trdili, da nas imajo radi ali da nas ljubijo. Naj objamemo tvojo ljubezen in hodimo v tvoji nežnosti, zaščitimo in usmiljenju. V Jezusovem imenu, Amen.


Bog želi za nas najboljše. Bog nas ljubi preprosto zato, ker nas ljubi. Ni nam treba delati za njegovo naklonjenost. Ni nam treba postaviti pokonci, preden lahko Bog izlije svojo ljubezen na nas. Bog nas absolutno ljubi. Težko nam je včasih to doumeti, vendar je res.


Tu se začne pot vere: razumevanje, da te Bog ljubi. Če nimamo zavarovana o Božji ljubezni, naša verska pot ne bo dolgo trajala. Na srečo lahko branje Svetega pisma pomaga okrepiti našo vero v Božjo ljubezen. Ni močnejše sile od ljubezni, ki jo ima naš nebeški Oče do nas, svojih otrok. Njegova ljubezen lahko premika gore, ustavi bučanje morij, ozdravi zlomljene kosti in ranjena srca, spremeni življenje in osvobodi tiste, ki jih ujamejo greh in sramota. Tako velika je njegova ljubezen do tebe in mene, da je poslal svojega edinega Sina v smrt, da bi mi živeli po njem. V Svetem pismu v (Rim 5,8) beremo: Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. V (Jn 3,16) to dopolnijo besede: Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.


Bog ni jezen nalogodajalec, ki pokaže naklonjenost le, ko nam uspe. On je ljubeč Oče, ki nas bo vedno ljubil ne glede na vse. Dopustimo si, da doživimo globino njegove ljubezni do nas. Volimo njegovo ljubezen, da nas ozdravi, preoblikuje, osvobodi in popelje v življenje v izobilju, ki nam ga je vedno želel dati. Premišljujmo in prosimo ob svetopisemskih vrsticah o Božji ljubezni, ki hodimo v veri.


Gospod pa naj vodi naše srce v Božjo ljubezen in Kristusovo stanovitnost. (2Tes 3,5) Vi, ljubi, pa izgrajujte sebe na temelju svoje presvete vere, tako da molite v Svetem Duhu, ohranite se v  ljubezniin čakajte na usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki pelje v večno življenje. (Sodnica 1,20-21) 


Kot vidimo Bog želi, da se ljubimo med seboj (Jn 15,12-17). V (Jn 15,12-13) beremo: To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.


V (Jn 13,34-35) pa: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«


Božja ljubezen je brezpogojna. Ljubi nas, ko ga mi še ne ljubimo. Takšni ljubezni pravimo agape ljubezen. (1 Kor 13)


Z drugimi besedami je prava ljubezen vedno požrtvovalna, daritvena, usmiljena, sočutna, prijazna, velikodušna in potrpežljiva. Te in mnoge druge pozitivne, dobre namerne lastnosti (1Kor 13,4-8) so tisto, kar Sveto pismo povezuje z božjo ljubeznijo.


Bog razodeva svojo ljubezen na način, ki podpira njegovo čistost, pravičnost in brezpogojnost. 

  

                                                    


Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni. Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. (1 Jn 4,16-19)

Odlomek nas opozarja pred neumnostjo strahu pred sodnim dnem, v kolikor verjamemo v njegovo ljubezen do nas in v kolikor to ljubezen odsevamo nazaj k njemu.


Podelil nam je nezlomljivo duhovno moč in samokontrolo. Toda iz številnih primerov v Svetem pismu lahko vidimo, da lahko naše najboljše namene zavedejo slabe navade in sovražnikov vpliv.


Ko naletimo na skušnjavo in ko se soočimo z grehom, se spomnimo, da je božja ljubezen dovolj močna, da nas odvrne od vpliva zla in ohrani našo duhovno čistost do sodnega dne. »Kdor se boji, ni popoln v ljubezni.« Ko se osvobodimo strahu pred sodbo, se bomo lahko soočili z dnevnim obračunom s predrzno samozavestjo, kot jo opisuje Janez.


Ni nujno, da človek v svojem življenju redko izkusi topel objem Božje ljubezni. Z nenehnim branjem božje besede in premišljevanjem njenega pomena lahko okrepimo svoj odnos z Bogom in razumemo, kaj pomeni biti resnično prepričan v našo vero in v naš cilj kot kristjan.


Ni nam treba imeti strahu ali skrbi glede lastne sodbe v Božjih očeh. Preprosto odsevajmo ljubezen, ki jo ima do nas, nazaj v svet in naš strah bo odgnan.


Tisti, ki so tako nenehno obremenjeni s strahom pred Božjo sodbo, tako po Janezovih naukih preobremenjeni s strahom pred kaznijo in zato ne sprejemajo njegove popolne ljubezni. Popolna ljubezen je izraz Božje ljubezni do nas in je popolna (ali celovita) šele, ko jo odsevamo nazaj Njemu.


Prav to poudarja apostol Pavel v (Ef 5,1-3): Posnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni otroci, in živite v ljubezni, kakor nas je tudi Kristus vzljubil in je daroval sam sebe za nas kot blago dišečo daritev in žrtev Boga. Nečistovanje in vsakršna nečistost ali lahkotnost pa naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim.


Preprosta zapoved iz 2. vrstice (»živite v ljubezni, kakor nas je tudi Kristus vzljubil«) povzema celotno moralno obveznost kristjana. Navsezadnje je Božja ljubezen edino, osrednje načelo, ki opredeljuje celotno dolžnost Kristjana. Takšna ljubezen je res »vse, kar je pomembno«.


Kadar uporabljamo negativno plat, ki jo vidimo tudi v kontekstu (Ef 5) vidimo, da oseba, ki resnično ljubi druge, kot Kristus ljubi nas, mora zavrniti vsakovrstno vrsto neiskrene ljubezni. Apostol Pavel imenuje nekatere od teh hudičevih pretvarjanj. Vključuje ljubezen, ki temelji na nemoralnosti, nečistosti in pohlepu.


Pohlep je še ena pokvarjenost ljubezni, ki izhaja iz narcistične želje po samozadovoljevanju. To je ravno nasprotno od zgleda, ki ga je dal Kristus, ko je »samega sebe dal za nas.« (Ef 5,2) Namreč največja manifestacija Božje ljubezni je križ, ko je Kristus, zaradi njegove ljubezni do nas, daroval samega sebe za nas v dišečo daritev in žrtev Boga.


Najvišji izraz Božje ljubezni do nas – in največje dejanje ljubezni, ki ga lahko kdorkoli stori (Jn 15,13) – je bilo, da je poslal svojega sina Jezusa, da umre namesto nas (Rim 5,7-8), da bi mi lahko živeli večno z njim. (Jn 3,16)


Z drugimi besedami, Kristus se je žrtvoval, da bi odvrnil jezo Boga, da bi nam pravično sodil že na zemlji. Daleč od tega, da bi Bog naše grehe prenašal s prijazno strpnostjo. Zato je Bog daroval svojega Sina kot daritev za greh, da bi zadovoljil svojo jezo in pravičnost pri odrešenju grešnikov. To je bistvo evangelija. Prava ljubezen »se ne veseli krivice, veseli pa se resnice.« (1Kor 13,6) To je ljubezen, v kateri smo poklicani hoditi. To je ljubezen, ki je najprej čista, nato miroljubna.


Največja zapoved v postavi je, da ljubimo Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja v prvi zapovedi. Druga pa je njej podobna: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« (Mt 22,37-40)


V (Rim 13,8-9) pravi: Ne bodite nikomur dolžniki, razen če gre za medsebojno ljubezen; kdor namreč ljubi drugega, je izpolnil postavo. Kajti zapovedi: Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne kradi! Ne požêli! pa tudi vse druge zapovedi so obsežene v besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ljubezen bližnjemu ne poskuša hudega; ljubezen je torej izpolnitev postave.


Ne moremo spoznati večjo ljubezen od ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Ko sprejmemo to ljubezen, nam ponuja moč, da jo damo – da postanemo njen izraz in uživamo v hvaležnosti Njegove ljubezni.


Sveto pismo nam pravi, da je ljubezen potrpežljiva in prijazna. Ne zavida, se ne hvali, ni ponosna, ne sramoti drugih, ni je zlahka razjeziti in ne beleži krivic. Odprite se Božji popolni ljubezni in jo nosite s seboj. Razširite jo po svoji družini in skupnosti. Ker ko tako ljubimo, smo najbolj podobni Bogu.


Svetnik - Ne glede na vse (Lyric video)

https://www.youtube.com/watch?v=I0NLo-28EqU




Comments

Popular posts from this blog

Gib Veselje – Večje od sreče: Veselje v Gospodu

Gib Mir – Kako lahko izkusimo Božji mir?

Gib Spregovoriti – Povejmo jim veselo novico