Gib Pot - Jezus je pot, resnica in življenje

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14,6)

Z drugimi besedami, na poti v večno življenje ni nobenih možnosti – obstaja samo ena pot in Jezus je ta pot. 

Večina ljudi pravi, da si želijo iti v nebesa, ko bodo umrli – nebesa so njihov večni cilj na katerega upajo. Toda mnogi od njih verjamejo, da je pot v nebesa podobna Google zemljevidom – do tja obstaja več poti in lahko izberete tisto, ki vam je ljubša. Vendar je Jezus v (Jn 14,6) dejal, da je On pot, resnica in življenje in da nihče ne pride k Očetu razen po njem. Z drugimi besedami, na poti v večno življenje ni možnosti – obstaja samo ena pot in Jezus je ta pot. 

Jezus je te besede o poti povedal svojim učencem tisto noč preden je bil križan. V trenutku, ko jim je povedal, da ga bo eden od njih izdal (Jn 13,21), in da jih bo zapustil (Jn 13,33) ter da ga bo Peter zatajil. (Jn 13,38) Lahko si samo predstavljamo, kako izgubljeni, zmedeni in brezupni so se počutili učenci, ko se je zdelo, da se okoli njih ruši vse, za kar so zastavili svoje življenje.

Predstavljajmo si torej kako tolažilne so morale biti njegove besede. Jezus jim je dal globoko zagotovilo, da bo odvzel njihove največje strahove. Njihova ločitev je le začasna, a njihova ponovna združitev bo večna in Jezus, se bo vrnil ponje. 

V Svetem pismu (Jn 14,1-6) pravi: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« In kamor jaz grem, poznate pot.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« Dejstvo je, da je On resnično pot, resnica in življenje, ker je učlovečen Bog.

Potem ko je Jezus tolažil svoje učence z gotovostjo o svoji vrnitvi, ne le ob njegovem vstajenju, ampak tudi ob njegovem drugem prihodu in o njihovi ponovni večni združitvi, je izgovoril besede, da bi ublažil njihovo dezorientacijo: »Ne samo, da veste, kam grem, veste tudi pot do tja.«  To jim je govoril, ker jim je hotel povedati, da niso izgubljeni, da ne bodo zapuščeni in da poznajo pot. 

Jezus jim ni rekel, da jim bo pokazal pot ali da jim bo samo utrl pot, rekel jim je, da je On pot. 

Tomaž, učenec, ki se je najmanj bal dvomiti ali izreči vprašanja, mu je zastavil vprašanje, ki je bilo verjetno v mislih vsakega učenca: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« (Jn 14,5b) Z drugimi besedami, ne poznamo cilja, kako torej naj vendarle poznamo pot?

Jezusov odgovor v (Jn 14,6) je osupljiv. Njegov odgovor je jasen in izključujoč – nihče ne bo prišel k Očetu drugače. Ker je Jezus svojim učencem že povedal, da sta On in Oče eno (Jn 10,30), izjavlja njegov odgovor Tomažu, da je on - Jezus, hkrati cilj in pot.

Ta besedna zveza nakazuje neposreden Jezusov odgovor in poudarja njegovo vlogo učitelja in voditelja. Jezus nagovarja svoje učence med zadnjo večerjo in jim daje tolažbo ter navodila pred bližajočim se križanjem. Ta postavitev poudarja pomen njegovih besed kot vira vodstva in zagotovila. Njegovo odrešenje pa je prisvojeno posameznikom, ki verujejo v to, kdo On je in kaj je storil.

Jezus jim ni rekel, da jim bo pokazal pot ali da jim bo samo utrl pot, rekel je, da je On sam pot. V Matejevem evangeliju beremo, da je Jezus tisti večer, ko je te besede spregovoril Tomažu, bridko jokal in svojega Očeta trikrat rotil: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«

Kaj je Jezus spraševal? Svojega očeta je dejansko spraševal ali obstaja še kakšen drug način kako rešiti, odrešiti in pripeljati ljudi k Očetu (Bogu) – in če obstaja, ga je Jezus prosil, naj mu prihrani agonijo križanja. Ne vem ali je Jezus slišal svojega Očeta govoriti te besede v tistem trenutku ali ne, toda rezultat je jasen – Ne, Jezus, ti si pot, edina pot. Kajti Jezus je prostovoljno, kljub trpljenju, šel na križ, da bi nam odprl pot.

Jezus je razglašen za izključno in edino pot oz. dostop do Boga, s poudarkom na njegovi vlogi posrednika med človeštvom in Očetom. Ta izjava se ujema s podobami Stare zaveze o »poti« kot poti pravičnosti (Ps 1,6) in odseva koncept »poti« v (Iz 35,8), ki govori o Sveti poti. Jezus izpolnjuje te prerokbe tako, da je utelešenje poti do odrešenja.

Odseva judovsko razumevanje Boga kot očeta Izraela, vendar ga razširja na osebni odnos, ki je vsem na voljo po Kristusu. Ta ekskluzivnost je osrednje načelo krščanskega nauka, ki potrjuje, da odrešitev ni v nikomer drugem. (Apd 4,12)

On je pot, ker je Bog, pa tudi zato, ker je človek. Prevzel je meso in postal izhod iz zmešnjave v katero nas je spravil Adam. (Rim 5) Poti pravičnosti in svetosti, ki ji Adam ni sledil, je Jezus sledil popolnoma. Lahko bi zasedel Adamovo mesto, saj je bil rojen iz žene. (Gal 4,4) Njegova popolna žrtev je lahko nosila grehe mnogih, saj je bil Bog. (Iz 53,12; 1 Pt 1,24) V njem se je človek lahko spravil z Bogom. (Rim 5,11, 1 Kor 5,18-21) Samo Bog-človek je lahko pot.

Jezus poudarja, da je on edini posrednik med Bogom in človeštvom, ki izpolnjuje vlogo velikega duhovnika, kateri posreduje v imenu ljudstva. (Heb 4,14-16) Ta izjava izpodbija vsako predstavo o alternativnih poteh do Boga in krepi nujnost vere v Kristusa za spravo z Očetom. Izpolnjuje tudi tipologijo žrtvenega sistema Stare zaveze, kjer je Jezus zadnja žrtev za greh. (Heb 10,10)

Jezus je trdil, da je resnica. On ni trdil, da je mogoče resnica ali da je »samo njegova resnica« prava. Ampak da je On končna, neizpodbitna, dokončna, večna in najvišja resnica. Ne gre le za to, da Jezus samo uči resnico ali da so njegove besede resnične (je, in so!), Jezus je utelešenje resnice. On je utelešena resnica. Resnica njegove trditve pomeni, da mu moramo verjeti, mu zaupati in podrediti vsako svojo »resnico« njegovi absolutni resnici.

Zdi se, kot da večina ljudi v našem trenutnem kulturnem obdobju visoko ceni prepričanje, da je resnica relativna – »tvoja resnica« je tvoja resnica in »moja resnica« je moja. To je tako privlačna misel, da pogosto zanemarimo napačno logiko in končno je nemogoče, da dve protislovni »resnici« ne moreta biti obe resnični. Obstaja lahko le tisto, kar je res, in tisto, kar ni.

S trditvijo, da je resnica, Jezus uveljavlja svojo identiteto kot končno Božje razodetje. To se povezuje s starozaveznim razumevanjem resnice kot zvestobe in zanesljivosti. (Ps 25,5) Jezus kot učlovečena Beseda (Jn 1,14) je popoln izraz Božje resnice, v nasprotju s prevaro sveta in satanovimi lažmi. (Jn 8,44)

Ta resnica osvobodi suženjstva greha. (Jn 8,34-35) On pravi, »če vas Sin osvobodi, boste zares svobodni.« (Jn 8,36) Lahko bi se vprašali, ali ni njegova beseda tista, ki osvobodi? Ne moremo ločiti Besede in resnice od žive Besede in tistega, ki je povedal resnico.

Janez je svoj evangelij začel z besedami o Besedi: V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. (Jn 1,4) V Jezusu je bilo življenje. Svoj evangelij pa je Janez končal z besedami: Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu. (Jn 20,30-31) Janez je svoj evangelij povzel s temi dobro znanimi besedami: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16)

Živimo v svetu popolnega dvoma in negotovosti glede poti naprej, resničnosti resnice in smisla življenja. Cerkev pa odgovarja z upanjem. 

To nas pripelje do izključne Kristusove trditve, da je On avtor življenja. (Apd 3,15) Prišel je, da bi dal svoje življenje za nas in nam. Zanimivo je, da je Življenje samo naredilo pot, da lahko živimo po njegovi smrti. Ker je Jezus prostovoljno šel v grob, je utrl pot (edino pot) na drugo stran groba za vse, ki verujejo vanj.

Na začetku Svetega pisma izvemo o Bogu, ki je govoril in je nastajalo. (1 Mz 1) Ni presenečenje, da o Kristusu beremo nekaj podobnega v (Kol 1,1a;17b): … kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, … v njem je utemeljeno vse. On je Stvarnik. Priskrbel pa je tudi novo stvaritev za svoje ljudstvo – to je, da je Odrešenik grešnikov. Če je Kristus lahko vse ustvari s svojo besedo, potem lahko On kot Beseda da večno življenje.

Jezus kot življenje predstavlja njegovo moč nad smrtjo in njegovo vlogo kot vir večnega življenja. To isto je povedal tudi v prejšnjih izjavah v (Jn 11,25b), kjer pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; …« Življenje, ki ga ponuja Jezus, ni le fizično, ampak duhovno in večno, ki izpolnjuje obljubo življenja v izobilju. (Jn 10,10)

Kje upate, ali bo vaša večna destinacija? Če želite prebivati ​​​​z Gospodom Vsemogočnim za vso večnost, obdani z njegovo ljubeznijo, ga častiti v veselju in resnici, odrešeni in obnovljeni, potem obstaja pot – samo ena pot – in njeno ime je Jezus. Verjemite vanj in živite.

https://www.youtube.com/watch?v=jh3wIqPKR-s