Gib Moč – delovanje Božje moči
»Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« (Apd 1,8)
Beseda »moč«, uporabljena tukaj je grška beseda »dunamis« ali »dynamis«, iz katere izhaja naša angleška beseda »dynamite«. Označuje eksplozivno moč! Povezana je ne le z močjo, ampak tudi z zmožnostjo in se različno prevaja kot npr.: moč, mogočno delo, zmožnost, čudež, mogoče, vrlina, mogočen.
Govorimo o moči, ki ima moč spreminjati. Namreč Sveti Duh ima moč spreminjati življenje! Pravzaprav se vsakdo, ki se ga resnično dotakne Božja moč spremeni – takoj in sčasoma, ko se še naprej predaja moči Svetega Duha.
Kako se lahko naučimo zanašati se na ogromno Božjo moč? Najprej se odločimo, da se spomnimo stvari, ki jih je Bog storil. V (Ps 105,4-5) beremo: Iščite Gospoda in njegovo moč, vedno iščite njegovo obličje. Spominjajte se čudovitih del, ki jih je storil, njegovih znamenj in sodb njegovih ust. Vsak čudež, zapisan za nas v Svetem pismu, bi nas moral spodbuditi, da nam je njegova moč več kot dovolj za naše potrebe.
Da bi se naučili zanašati se na Božjo moč, se moramo najprej naučiti prenehati zaupati v svoja šibka prizadevanja in predati načrte Tistemu, ki lahko naredi vse. Božja moč se izpopolnjuje v naši šibkosti. V (2 Kor 12,9) beremo: a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.
Učenci so bili na koncu z idejami in so poskušali ugotoviti kako nahraniti 5000 ljudi; šele ko so Kristusu prinesli majhno količino hrane, ki so jo imeli, so bili vsi nahranjeni. Njegova vera je bila popolna, nikoli ni podvomil, kljub temu, če je včasih omahoval, je bila njegova vera neomajna. V (Jn 13,3) beremo: Ker je Jezus vedel, da mu je Oče dal vse v roke in da je prišel od Boga in odhaja k Bogu,…
Tudi Jozue je nemočen stal pred zidovi Jerihe, vendar se je naučil zaupati Gospodovemu bojnemu načrtu. Zerubabel se je soočil z zastrašujočo nalogo ponovne gradnje templja in Bog ga je spomnil, da bo delo opravljeno »ne z močjo, ampak z njegovim duhom.« (Zah 4,6)
Molitev je pomemben del zanašanja na Božjo moč, ko molimo: »Zgodi se tvoja volja.« (Lk 11,2) Namreč v (Mt 7,7-8) beremo: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.«
V Svetem pismu beremo, da se je po molitvenem srečanju v zgodnji cerkvi kraj, kjer so se zbirali, stresel. Vsi so bili polni Svetega Duha in so pogumno oznanjali Božjo besedo. (Apd 4,31) Posledico tega pa beremo v (Apd 12): Med molitvenim srečanjem je bil Peter čudežno izpuščen iz ječe.
Jezusovo vstajenje vsekakor dokazuje veliko Božjo moč in je veliko upanje vseh vernikov. V (Jn 14,19) beremo: »Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi.« Peter je dejal, da smo »prerojeni v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, da pridobimo dediščino, ki je neminljiva in neomadeževana in ne bo zbledela.« (1 Pt 1,3-4) Ne glede na to, kaj se zgodi na tem svetu, imamo moč Boga in Jezusovega vstajenja; Gospod nam bo podelil dediščino in nam je odprl vrata v večnost. V (1 Pt 1,5) beremo: katere Božja moč po veri varuje, da boste dosegli odrešitev, ki čaka, da se razodene v poslednjem času. Kot je pel Martin Luther med protestantsko reformacijo: »Telo lahko ubijejo;/ Božja resnica ostaja.«
Moč namreč prihaja od Boga k nam, ki sledimo Kristusu in smo na poti, da se mu podredimo in razkrijemo resnico Gospodovih besed: »Zgodi se tvoja volja.«
V (Ef 3,20) beremo: Njemu pa, ki more po môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo,… Torej ne glede na to, kako šibke ali slabo opremljene se včasih počutimo, se lahko zanesemo na Božjo moč. Po Jezusu imamo namreč zagotovilo, da je Bog »sposoben narediti neizmerno več od vsega, kar prosimo ali si predstavljamo, po svoji moči, ki deluje v nas.«
Zato smo lahko prepričani, da bo Bog končno dosegel svoje dobro v našem življenju: Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. (Rim 8,28)
Danes je veliko boja za oblast. Pogosto je v ozadju in pogosto tudi v ospredju življenja in politike. Vendar sledilci Kristusa ne bi smeli biti lakomni na slavo in denar, ampak naj bi bili Božji zastopniki, ki prinašamo Božje kraljestvo na zemljo. V (1 Kor 4,20) beremo: Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči. Toda kakšna moč je od Boga?
Obstaja nevarnost, da moč zamenjamo tudi s slavo in z denarjem. Veliko stvari namreč prikazuje pridigarje, ki zdravijo ljudi in delajo karizmatične stvari. Prepričani smo, da nekaj od tega je lahko res po Svetem Duhu, vendar moramo biti previdni. Namreč v (Sir 5,1-3) beremo: Ne zanašaj se na svoje bogastvo. Ne reci: »Zadosti imam.« Naj te ne zapeljeta tvoja duša in tvoja moč, da bi krenil za lakomnostjo svojega srca. Ne reci: »Kdo bi mene premagal?« Zakaj Gospod te bo gotovo kaznoval.
Kljub vsem možnim ambicijam, željam, sposobnostim, zmožnostim, trdni volji, kredibilnosti, modrosti, vitalnosti, privlačnosti, kreposti, se namreč lahko v trenutku zgodi, da ne zmoremo več. Naše želje, ambicije, volja lahko v trenutku izgubijo vrednost in takrat lahko v vsem vidimo nesmisel. V (Mr 1,7) beremo: Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal.«
Žal življenje neusmiljeno teče naprej. Naše obveznosti ne čakajo, naši bližnji ne razumejo, naši prijatelji ne zmorejo biti več naši prijatelji. Zato spusti svoje roke in se predaj, dovoli, da Bog Oče, ki je vedno samo dober in vse dela v naše dobro, deluje v naših življenjih. Vedimo, da nismo sami, On sveti in resnični Bog nam daje moč.
https://www.youtube.com/watch?v=Y1jQZWnTCUM
Bog je namreč tisti, ki vlada in On je dober. Življenje ni vedno lepo, res je lahko včasih neznosno, toda Bog nas vse odrešuje, ljubi in bdi nad nami. V (Mt 22,29) beremo: Jezus jim je odvrnil: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči.«
Jezus sam nam je naročil, da naj nosimo svoj križ vsak dan. Res je to dostikrat težko, vendar je to njegova volja za nas. Hkrati pa se moramo zavedati, da moč molitve in deklariranje božje besede dvigne dnevno življenje na božanski nivo, ki je zmaga, radost in veselje. Namreč: Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. (Iz 40,29) V (Ef 6,10) pa pravi: Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči.
To je zelo preprosto reči, tako kot veliko stvari. Vendar je to zelo težko vključiti v naše življenje. Ker je izziv pri moči ta, da ko smo šibki je nimamo. Bog ima vso moč v nebesih in na zemlji. Celo prišel je na zemljo, da nam pokaže svojo moč. V (Ps 19,2) beremo: Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok.
Njegova moč prihaja skozi šibkost in prihaja od Boga tistim med nami, ki sledimo Kristusu in smo na poti, da se mu podredimo ter spoznamo resnico Gospodove molitve. Ko rastemo kot Kristusovi voditelji in sledilci, spoznavamo skrivnost, kako se prepustiti in mu dovoliti, da deluje skozi nas. Svet okoli nas potrebuje Jezusove sledilce, ki so ponižno opolnomočeni z Božjo ljubeznijo. Naša naloga je, da z Njegovo močjo vplivamo na ljudi okoli sebe za dobro sveta, v katerem živimo, in za vso večnost.
Ne delajmo napak, da je ta moč naša in da prihaja od nas. To je njegova moč, ki jo želi pokazati skozi vsakega, ki vanj veruje. Toda to bo storil samo skozi tiste, ki si prizadevajo živeti po Gospodovi molitvi: »Zgodi se tvoja volja tako na zemlji kot v nebesih.« Dajmo mu hvalo in čast, ki si jo zasluži. Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč. (1 Kor 1,18)
Njegova moč je moč spreminjanja. Apostol Peter je izkusil preoblikovalno moč Svetega Duha. Preden je bil spremenjen je bila njegova zgodba drugačna. V (Mt 26,69-74) je Peter, zaradi strahu in samozaščite trikrat zatajil, da je Jezusov učenec. Prav tako je odklanjal in zanikal, da ga sploh pozna. Toda le 50 dni kasneje je bil napolnjen s Svetim Duhom, obdarjen z ognjeno močjo, imel moč govorjenja v jezikih in pogumno pridigal po ulicah. Bil je popolnoma spremenjen! Napolnjen s Svetim Duhom, in pogumno je pričeval za Gospoda oz. o Jezusu Kristusu!
V (Apd 2) vidimo tudi, da je bil Peter sredi ljudi, ki so se norčevali iz 120 ljudi in jih zaničevali rekoč, da so pijani. Vstal je pred to množico in jim pridigal drzno pridigo – oznanjal je Gospoda Jezusa, ki so ga ti isti ljudje pred kratkim križali. Ljudstvu se je njegovo močno in maziljeno pridiganje zarezalo v srce in so ga spraševali kaj storiti, da bi se rešili. Tisti dan je 3000 ljudi sprejelo Jezusa za svojega Gospoda in Odrešenika.
Prav tako je tudi Pavel izkusil preoblikovalno moč Svetega Duha. Preden je srečal Jezusa je imel močno srečanje s Svetim Duhom, saj je bil goreč preganjalec prve Cerkve. Aretiral in zaprl je moške, ženske in otroke. Prav tako je bil prisoten med množico tistih, ki so kamenjali Štefana zaradi njegove zadnje in največje pridige. Pavel morda ni bil tisti, ki je vrgel kamen, da je ubil Štefana, vendar je bil navzoč v množici, ki je v to privolila. Oblačila tistih, ki so to storili, pa so ostala pri njegovih nogah. (Apd 7,58; Apd 22,20)
Potem pa preobrat. V (Apd 22,6-8) beremo: »Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba. Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ›Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?‹ Vprašal sem: ›Kdo si, Gospod?‹ In rekel mi je: ›Jaz sem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš.‹
Savel/Pavel je bil zaradi tega srečanja za tri dni oslepel in prav tako je bil ponižan od Božjega Duha. Gospod pa mu je poslal Ananija, da mu oznanja Jezusa in mu povrne vid, da ga krsti in da mu prerokuje. »Nato je rekel: ›Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust, da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal.‹ «
Vendar, ker se je zavedal kaj je počel, so ga obšli dvomi. V (Apd 22,17-21) beremo: »Zgodilo pa se mi je tole: Vrnil sem se v Jeruzalem, in ko sem molil v templju, me je obšlo zamaknjenje. Videl sem njega, ki mi je rekel: ›Pohíti, nemudoma zapústi Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni!‹ Jaz pa sem odvrnil: ›Gospod, saj dobro vedo, da sem zapiral tiste, ki verujejo vate, in jih dal po shodnicah pretepati. In ko je bila prelita kri tvojega pričevalca Štefana, sem bil tudi jaz zraven. Odobraval sem njihovo početje in varoval oblačila njegovih ubijalcev.‹ Gospod pa mi je rekel: ›Pojdi, poslal te bom daleč med pogane!‹«
Čeprav je Pavel storil grozne stvari proti Cerkvi in Jezusu – mu je Jezus odpustil, ga spremenil in ga na mogočen način uporabil za širjenje evangelija po vsej Aziji. Tudi ko je skušal Jezusa spomniti, kaj je storil Štefanu, je Jezus rekel le: »Pojdi k poganom!« Njegova preteklost je bila odplaknjena in za vedno je bil preoblikovan. Pavel je na koncu kljub močnemu preganjanju pogumno učil in oznanjal božjo besedo ter delal mogočne čudeže. V (Apd 19,11-12) beremo: Bog je po Pavlovih rokah delal nenavadne čudeže, tako da so ljudje prinašali bolnikom robce ali rute, ki so se dotaknile Pavlovega telesa, in bolezni so izginjale in zli duhovi so jih zapuščali.
Prav tako kot je Gospod spremenil življenje Petra in Pavla in ju uporabil, lahko spremeni tudi naše življenje.
Njegova moč je zdravilna moč. Gospod uporablja navadne ljudi, ki so se mu popolnoma podredili, da delajo velike čudeže, ozdravljajo bolne in obujajo mrtve. V (Apd 4,9-10) beremo: Danes naju zaslišujete zaradi dobrote, ki sva jo storila bolnemu človeku. Po kom je ta ozdravel? Bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mrtvih. V njegovem imenu stoji ta človek zdrav pred vami.
Videli so Petrovo in Janezovo pogumno odkritost; opazili so, da sta preprosta človeka in brez izobrazbe. Čudili so se in so spoznali, da sta se družila z Jezusom. (Apd 4,13)
Po rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali v Salomonovem stebrišču. Od drugih se jim nihče ni upal pridružiti, ljudstvo pa jih je zelo cenilo. Vse bolj je rastlo število mož in žená, ki so verovali v Gospoda in tako so prinašali bolnike na ceste ter jih polagali na ležišča in nosila, da bi se, kadar je šel Peter mimo, vsaj njegova senca dotaknila katerega izmed njih. Tudi iz krajev v okolici Jeruzalema so prihajali ljudje in prinašali bolnike in takšne, ki so jih mučili nečisti duhovi; in vsi so bili ozdravljeni. (Apd 5,12-16)
Peter in Janez nista bila izobražena človeka, vendar sta delala čudeže ozdravljenja. Po rokah apostolov so se med ljudmi zgodila mnoga znamenja in čudeži. To ni bila njihova moč ali sposobnost, ampak moč in sposobnost Svetega Duha. Ta moč nam je na voljo še danes. Če vanjo verjamemo in če ubogamo veliko naročilo, da polagamo roke na bolne, bomo videli tudi mogočne čudeže ozdravljenja.
Slavilni gib MOČ:
Naše življenje je polno vzponov in padcev. Pravimo, da življenje ni potica. V našem življenju se vrstijo udarci, puščice in rane. Vendar žal nas mnogokrat šele to pripelje na pot iskanja rešitve iz tega in edina prava rešitev je Bog. Ko ga spoznamo, se počasi odločimo da mu bomo sledili, da se bomo prepustili njegovemu vodstvu. Takrat odločno tlesknemo z rokami (slika 1) in si rečemo: »Dovolj je!« Pa čeprav se počutimo, kot triletni otrok. Njegova beseda pravi: Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. (Flp 4,13)
Slika 1
Ker so slavilni gibi Moč povezani z odločitvami, so naši gibi odločni. Namreč odločno gremo po zmago. Kljub vsem ranam in občutkom šibkosti. Kar lahko nakažemo tudi z dvigom desne roke stisnjene v pest (slika 2). Naša druga roka pa je pred nami.
Slika 2
Če pa še vedno dvomimo, ponovno dvignemo roko stisnjeno v pest, kljub temu, da je naša druga roka spuščena ob telo in se odločno odločimo boriti se vse do zmage (slika 3). Namreč: Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. (Flp 4,13)
Slika 3
Comments
Post a Comment