Gib Spregovoriti – Druženje z Bogom

Nagnite svoje uho in pridite k meni, poslušajte in bo živela vaša duša. Vcepil vam bom večno zavezo, Davidove dobrote, ki so zanesljive. (Iz 55,3)

Prejeli smo neprecenljiv dar komunikacije z Bogom. Naj naša povezanost z Bogom raste, da se bomo nenehno pogovarjali s svojim ljubečim, vseprisotnim nebeškim Očetom.

Ko nam Bog jasno spregovori si vzemimo čas za poslušanje. Namreč ko damo Bogu priložnost, da spregovori, se naše življenje z vsakim notranjim pogovorom z našim nebeškim Očetom začne spreminjati. Sveto pismo nam jasno pove, da se Bog rad pogovarja s svojimi otroci. V (Jn 8,47a) beremo: »Kdor je iz Boga, posluša Božje besede.« Tudi v (Jer 33,3) pravi: Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal. V (Ps 32,8) pa pravi: Modril te bom in te učil na poti, po kateri moraš hoditi, svetoval bom, moje oko je nad tabo. Svetopisemskih odlomkov po katerih nam Bog govori je še veliko. V njem v vsakem poglavju vidimo, da Božje ljudstvo sliši Boga in pozna njegovo voljo. Jasno nam pove, da Bog govori z vsemi nami na vse možne načine, kot s svojimi otroci na način, ki ga lahko razumemo.

Bog zvesto drži svojo obljubo, da bo blizu tistim, ki so strti v srcu (Ps 34,18) in da nas ljubi brez izjeme. (2 Pt 3,9) Bog si želi našega druženja z Njim. Najtežji del dojemanja naše vere je njegova nenehna prisotnost z nami. Danes mnogi ljudje pravijo, da čutijo prisotnost Boga preko vizije in sanj. Vendar resnica je, da je On povsod prisoten. Včasih ne poseže v naše življenje še, ker bodisi ni pravi čas, ali pa vidi naše misli in v njih vidi da ni zaželen, ker mi mislimo, da ga ne potrebujemo. V Svetem pismu v (Ef 1,18) beremo: »Molim, da se razsvetlijo oči vašega srca, da boste spoznali upanje, h kateremu vas je poklical, bogastvo svoje slavne dediščine v svojem svetem ljudstvu.«

Vendar ko pa si ga želimo in ko ga zaprosimo, kako to storimo?

Bog govori po vseh mogočih poteh. Zagotovo nam govori po svoji Besedi. Sveto pismo je eno največjih daril nam, kot kristjanom. Je sama Božja beseda, »živa in dejavna, ostrejša od vsakega dvoreznega meča, ki prodre do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja misli in namene srca.« (Heb 4,12) Bog nam govori tudi neposredno po svojem Svetem Duhu. V (Jn 16,13) beremo: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči.«

Sveto pismo tudi razkriva, kako nam Bog govori po njegovem stvarjenju. V (Rim 1,20a) beremo: Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost.

Bog rad govori. On ni tiho. Ni oddaljen. On hrepeni po tem, da bi živeli v spoznanju njegove ljubezni in njegove popolne volje. Zato ni vprašanje, ali Bog govori? Vprašanje je, ali ga bomo poslušali? Se bomo odločili, da se mu bomo podredili – da ga bomo sprejeli v svoje srce in ali mu bomo sledili v vsem kar nam bo rekel? Ko poslušamo Boga, ko mu sledimo se naše življenje spremeni. Na koncu pa je vedno boljše kot je bilo prej, čeprav bo morda pot včasih težka, ampak na koncu bomo dosegel zmago. Po njem smo zmagovalci. (1 Jn 5,5) Zato si vzemimo čas in umirimo svojo dušo in sprejmimo pogovor s svojim nebeškim Očetom. Bog je svojega Duha položil v nas – bližje nam je, kot si lahko popolnoma predstavljamo. Z Bogom smo združeni, zato prosimo Svetega Duha, naj nam razodene Božjo besedo. Prosimo Boga, da nam pokaže vse načine, po katerih želi z nami govoriti. Nato mu prisluhnimo s poslušnim, dovzetnim srcem o vseh čudovitih stvareh, ki nam jih želi povedati.

Eden izmed pogostih načinov, kako prosimo in izrazimo želje Bogu je tudi preko molitve. Zaradi Kristusove žrtve na križu se lahko pogovarjamo z Bogom in On se nam oglasi. Molitev pa nas uči, kako. V (Ps 17,6) beremo: Jaz sem te klical, saj me boš uslišal, o Bog; nagni k meni svoje uho, usliši moj izrek. Priznajmo mu vse, kar se nam zdi, da ovira naš odnos z Njim. Izročimo mu vse, kar nas muči. Sprejmimo njegov mir in potrpežljivo čakajmo, da nam spregovori.

Prisluhnimo mu. Vprašajmo Svetega Duh, kaj Bog čuti do nas. Prosimo ga za njegovo voljo in vodstvo. Bodimo pozorni na vse misli, nagnjenja ali spremembe v svojih čustvih, ki prihajajo od Svetega Duha. Dovolimo Bogu, da odgovori, kakor koli želi. Ko dobite odgovor se mu zahvalite, da je spregovoril. Slavimo ga, ker ni oddaljen. Naj resnica o njegovi bližini danes spremeni našo perspektivo in čustva. Poslušajmo ga ves dan. Z njim se nenehno pogovarjajmo. Učimo se ga slišat v vseh okoliščinah. Prosimo ga za pomoč in razumevanje v vsem, kar nas muči. Naj nas popelje v globlji odnos z našim nebeških Očetom, ko se bomo z njim nenehno pogovarjali.

Molitev gre vzporedno z bogoslužjem, saj na različne načine izražamo svojo vero. Skrbno si zapomnimo molitve, ki jih ponavljamo z vero, zapisane misli, tihe svete trenutke z Bogom in srce, izlito skozi pesem. Namreč vse to pritegne Božjo pozornost. Naš nebeški Oče pa se bolj osredotoča na vsebino pogovora, kot na izgovorjavo.

Nevidna prisotnost našega Boga je radikalni izvor naše vere. Z njim se pogovarjamo v avtu, na teku, v cerkvenem svetišču ali med biblijskim študijem, polnim sklonjenih glav. Z Bogom se lahko pogovarjamo kjer koli in kadar koli. V resničnih in surovih življenjskih trenutkih, ki nas pustijo brez besed, ko dar odrešenja pokaže svojega najpomembnejšega dejavnika: Svetega Duha.

V Svetem pismu v (Rim 8,26-27) beremo: Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. V (Ps 102, 18) beremo: … ozrl se je na molitev oropanih, ni preziral njihove molitve.

Sveto pismo je polno verzov o molitvi in verzov, ki nas učijo, kako moliti. Tudi Jezus sam nam je dal v (Mt 6,9-13) največji nauk o molitvi, ki jo v slovenskem jeziku molimo že več kot 400 let, kjer je dejal: »Vi torej molíte takόle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.«

Tukaj vidimo, da nas Jezus uči kako moliti k našemu očetu – ne k Bogu na splošno, ampak k Bogu kot našemu Očetu. Torej ga spoštujemo kot svetega, vidimo ga kot svetega, čutimo ga kot svetega in se ga bojimo, kot nekaj svetega oz. imamo do njega strahospoštovanje, saj je po njem vse nastalo in nič ni nastalo brez Njega.

Prav tako nas te vrstice spominjajo, da je bistveno, da do Boga čutimo spoštovanje, ki presega dejstvo. V (Mr 1,24b) vidimo, da »hudič to vidi«, namreč demon je rekel Jezusu: »Vem, kdo si: Sveti, Božji.«

Mnogi svetopisemski junaki so molili za Božjo voljo namesto za svojo. Ko je Jezus stal pred križem, je molil, naj mu ga Bog odvzame – nato pa je namene svojega srca zapečatil z besedami: »Zgodi se tvoja volja.«

Knjiga pregovorov, ki jo je napisal veliki in modri kralj Salomon, pravi, da je korenina vse modrosti strah pred Gospodom. (Prg 1,7)

https://www.youtube.com/watch?v=sz81dIfwf4Y

Pristna molitev se začne s srcem, ki je spoštljivo predano Bogu. Sveti Duh preiskuje naša srca in pozna njihove namene in motive. Redno »zalivanje« naših src z Božjo besedo spodbuja pristno molitev. Ko svoje življenje izročimo v Njegove suverene roke, lahko z zaupanjem molimo: »Zgodi se tvoja volja,« tako kot je učil Jezus. V (Jer 29,12) beremo: Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal.

Pri tem sta pomembni tako spontana, kot načrtovana molitev. Spontano molitev potrebujemo, ker smo vsak trenutek odvisni od Gospoda in mi vsi skupaj smo odvisni od njega. Molitev za neko stvar, v pravem trenutku, nas spominja na to odvisnost. V Svetem pismu v (Job 22,27) beremo: Prosil ga boš in te bo uslišal, izpolnjeval boš svoje zaobljube.

Sveto pismo nas spodbuja, naj »molimo za vse.« (Flp 4,6-7) Čeprav je pomembno, da del dneva posvetimo Gospodu v molitvi, je modro, da se z Njim pogovarjamo ves dan.

Bog nam govori neposredno. Če smo ponižni in pripravljeni poslušat, bomo slišali neposredno od Boga. Morda ne bomo izkusili slišnega Božjega glasu ali doživeli sporočila, ki nam je bil dan v sanjah, vendar je On vedno očiten v stvarstvu, svoji Besedi, uslišanih molitvah in doživetih čudežih.

Bog nam govori skozi naša življenja. Da bi slišali Boga moramo biti uglašeni na pravo frekvenco, na pravo stanje naših src. Naša srca postanejo posvečena pred Njim, ko ga vsak dan iščemo v Njegovi Besedi.

Božja beseda je živa in dejavna. Sveti Duh prevaja naše molitve Bogu in razkriva naše preboje prek Božje besede, stvarstva in značaja. Ko se trudimo videti onkraj svoje poti in kako menimo, da bi moral Bog odgovoriti na naše molitve, se odpremo Njegovi dobri, popolni in pravični volji. Začnemo mu zaupati, da nas bo branil, vodil in ljubil zaradi tega, kar je. V (Mr 11,24) beremo: »Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.«

Sveto pismo pravi, da ga bomo našli, ko ga bomo iskali z vsem srcem. Prerok Jeremija, ki je izrekel to vrstico v poglavju (Jer 29,13), je dosegel ljudstvo, ki je bilo daleč od Boga in je bežalo še dlje. Jokal je za svoje ljudstvo in ga prosil, naj posluša, toda obrnili so se stran od njegovih opozoril, Božje besede, in se obrnili proti svojemu posledičnemu uničenju. Vendar ko iščemo Boga v njegovi Besedi, začnemo hrepeneti po več kot le po tem, kar želimo slišati.

Ni nam več treba opravljati verskih obredov, da bi bili deležni avdience pri edinem pravem Bogu. Jezusova poslušnost Božji volji s smrtjo na križu je za vedno utrdila našo priložnost, da imamo oseben odnos z Bogom skozi sprejetje Njega v svoje srce.

Bog ne govori le v naš um, temveč nam govori na različne načine. Prvi in najbolj očiten način je preko njegove besede v Svetem pismu. Drugi način je pogosto preko molitve, posta in preko aktivnega slavljenja. Preko molitve, ki je njegov primarni način, Bog odgovori tako, da govori preko delovanja Svetega Duha, ko uporabi neko osebo, da kaj stori ali reče. Ali pa da nam odgovori z da, z ne ali s počakaj.