Gib zlomiti – V moči Jezusovega imena
»Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« (Jn 14,14)
Sveto pismo veliko poudarja pomen imen – zlasti Božjih imen. Etimološko ime »Jezus« ali »Jozua« izhaja iz hebrejskih korenin, ki pomeni »Gospod je odrešenje.« Njegovo ime pomeni Odrešenik in je praktično enako starozaveznemu imenu Jošua. Obe imeni sporočata dejstvo, da je Bog tisti, ki ljudi rešuje grehov.
Sveto pismo povezuje Božje ime in odrešenje zato, da bi posredovalo sporočilo, da je Gospod edini, ki rešuje svoje ljudstvo pred zlom po njegovi suvereni milosti.
Jezusovo ime je Ime, ki je prepoznano v treh svetovih in ima avtoriteto tako v nebesih, na zemlji, kot pod zemljo in je nad vsakim imenom. Angeli, ljudje in demoni se morajo klanjati temu Imenu in takšno Ime pripada njemu.
Skozi Sveto pismo in skozi zgodovino lahko vidimo, kako z njim izganjajo demone, ozdravljajo bolne, obujajo mrtve, prinašajo mir in kako jim ime Jezus vliva junaški pogum.
To je najmočnejše ime v nebesih in na zemlji, je bilo, je in bo za vedno v svetu ljudi (pred rojstvom, v času življenja in po smrti), v svetu Božjih angelov in demonov najmočnejše ime.
Jezusovo ime je tudi tesno povezano z odrešenjem. Je polno neskončnega pomena in namena – v njem je smisel Jezusa, zakaj je živel, je umrl, je učil, zakaj nas ljubi, kaj je dosegel … Je najbolj pomenljivo in namensko ime in je neizčrpen vir preučevanja in odkrivanja.
Bog ni postal generičen »človek«, temveč specifičen človek: Jezus iz Nazareta. S tem je Bog imenu Jezus vlil božansko moč. Jezus Kristus je Božji Sin in ima končno oblast nad vsem, vključno nad duhovnimi silami.
Njegovo ime ima vso nebeško avtoriteto; resnično moč, da ozdravi, obnovi in spremeni vzdušje našega življenja. To ni le duhovni slogan ali nekaj, kar izrečemo, ko postane življenje težko.
Ko v veri izgovorimo njegovo ime, kličemo navzočnost živega Boga. Jezus vidi, kar drugi spregledajo. V (Flp 2,9-11) beremo: Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.
Sveto pismo jasno govori o Jezusovem imenu in to je ime, ki mu ga je dal Bog, zato je zelo pomembno. To je ime nad vsemi imeni in ima oblast. Kot vidimo se bo ob Jezusovem imenu pripognilo vsako koleno v nebesih in na zemlji in vsi, ki bodo klicali Jezusovo ime, bodo rešeni. Njegovemu imenu so celo demoni podrejeni.
Vsakemu verniku je dal Jezus neomejeno in splošno pooblastilo v vseh zadevah in pravico, da uporablja njegovo ime v vsaki situaciji. V (Mr 16,17-18) beremo: »Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
V Jezusovem imenu lahko zapovedujemo, če stvari za katere molimo poveličujejo Jezusa. Vendar same besede nimajo vrednosti in ne moči, kadar to delamo, za stvari, ki so zunaj ali proti Božji volji. Npr. biti krščen v Jezusovem imenu, pomeni biti krščen v skladu z Jezusovimi zakoni in na način, kot to opisuje Njegova beseda.
V (Apd 3) vidimo, kako sta Peter in Janez pri Lepih vratih srečala hromega moža. V (Apd 3,6) beremo: Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!« In on je vstal! Moža ni dvignilo njuno lastno maziljenje ali moč, ampak je bila oblast v Jezusovem imenu. Ista oblast pripada tudi nam, kadar jo uporabljamo tako, kot je Božja volja. Jezusovo ime lahko uporabimo tudi, kadar prevzamemo oblast nad tem, kar se nam dogaja.
Božje besede in Jezusovo ime lahko uporabimo, kadar:
se soočamo z boleznijo,
ko doživljamo pomanjkanje,
ko se soočamo s strahom,
ko imamo tesnobo in skrbi.
Naša vera v Jezusovo ime, da dela tisto, v kar verjamemo da dela, ko kličemo njegovo ime, razodeva njegovo moč, ki jo ima On pripravljeno za nas. Rezultat tega je čudež. Vsak, ki veruje v Jezusa Kristusa, ima lahko tako vero. (Rim 12,3)
Potrebno je verjeti v moč njegovega imena, ko ga uporabljamo. Jezusovo ime se bo vedno ujemalo s podobo v našem srcu, kdo on je in kaj lahko njegovo ime stori za nas. Če Jezusa vidimo križanega in verjamemo v njegovo odrešitev na križu, potem bo vse, kar se tiče Jezusa pri nas delovalo.
Ko se pojavi stiska, uporabimo svojo avtoriteto tako, da izgovorimo, kar pravi Njegova Beseda, z uporabo Jezusovega imena. Na primer, lahko rečemo: »Bolezen, zapovedujem ti, da zapustiš moje telo v Jezusovem imenu. V (1 Pt 2,24) beremo: Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.
Njegova avtoriteta je v imenu in avtoriteta v Jezusovem imenu ni bila odpravljena. Še vedno obstaja odrešenje, še vedno obstaja ozdravljenje, obstaja blaginja, obstaja moč Svetega Duha in govorjenje v jezikih. Jezusovo ime ima še vedno moč, ki jo je vedno imelo.
https://www.youtube.com/watch?v=ucY6NwQTI3M&list=RDucY6NwQTI3M&start_radio=1
V Jezusovem imenu je moč, ki pretrga vsako verigo. V (Apd 4,12) beremo: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« Ta vrstica nas spominja, da je Jezus edini, ki nas lahko reši, in da je njegovo ime dovolj močno, da pretrga vsako verigo.
Moč v Jezusovem imenu lahko aktiviramo skozi 5 molitvenih točk:
Oče, hvala ti za moč v Jezusovem imenu.
Gospod, pomagaj mi, da vedno kličem tvoje ime v veri.
Izjavljam, da se mora vsako koleno v mojem življenju prikloniti Jezusovemu imenu.
Jezus, naj tvoje ime ozdravi moje telo in um.
Jezusovo ime kličem, nad mojo družino in nad moje ljubljene.
Ko kličemo Jezusovo ime se povežemo z živim, vstalim Gospodom, ki prebiva v našem duhu. Ko kličemo njegovo ime, ga izkušamo in On zadovolji naše potrebe. Ko uživamo v tem, kar je Gospod za nas, pa se rešimo negativnih stvari.
Ko kličemo Gospoda nas to privede do strinjanja s Svetim Duhom in do tega, da prikličemo njegovo prisotnost. Ko ga vedno znova in znova kličemo s potrpežljivostjo in z določenim namenom ugotovimo, da Sveti Duh ves ta čas v nas izgrajuje našega duha in da se čedalje bolj izgrajujemo v njem.
To ime prinaša osvoboditev od odvisnosti in na videz nedolžnih stvari, ki nas lahko držijo v ujetništvu. Z izgovarjanjem Jezusovega imena se uskladimo z Njegovo voljo in povabimo Njegovo posredovanje v naše življenje. Ta usklajenost nam daje moč, da v svojih okoliščinah razglasimo mir, upanje, ozdravitev in svobodo.
Če smo sprejeli Jezusa v svoje srce in ga prosili za Njegovo moč v našem življenju, da bi bili odrešeni, smo del Božje družine in zato imamo duhovni dostop do področij, kamor drugi, ki niso odrešeni ne morejo priti. Sedaj, ko smo ga sprejeli imamo dostop tudi do uporabe Jezusovega imena na drugih področjih našega življenja, ne samo za odrešitev.
Delati nekaj »v Jezusovem imenu« lahko včasih pomeni, da svojo voljo in prošnje uskladimo z njegovimi. To se vidi v (Jn 14,13-14), ko je Jezus Kristus rekel: »Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«
Kot vidimo je s tem verzom Jezus zelo jasno povedal, da je njegovo ime ključ do vse avtoritete. V Jezusovem imenu je torej moč, o čemer pričajo tudi močni biblijski verzi v Svetem pismu. V njih najdemo zagotovilo, da karkoli bomo prosili v Njegovem imenu, bo storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Torej če bomo karkoli prosili v njegovem imenu bo storil.
Jezus je dal vsakemu kristjanu na zemlji pooblastilo za uporabo tega imena. Prenos te vrste avtoritete na nas, je to, kar je v pravnem svetu prepoznano kot pooblastilo.
Kristjani molimo v Jezusovem imenu tudi zato, da se približamo Bogu Očetu. Ko molimo v Jezusovem imenu, sporočamo svoje prošnje Bogu in zaupamo, da bo odgovoril in nam dal tisto, kar je za nas najboljše. V delu Gospodove molitve (Mt 6,10) nas Jezus uči, naj molimo da se zgodi Božja volja, ne naša.
Ko molimo v Jezusovem imenu, pridemo k Bogu na podlagi Jezusovega dosežka. Kot naš veliki duhovnik Jezus izreka naše molitve Bogu. Njegove molitve so vedno uslišane. Nekateri pravijo: »Molitev spreminja stvari, ker spreminja nas.« Deloma res, ampak molitev spreminja tudi okoliščine.
Jezus nam je dal oblast, da uporabljamo njegovo ime, ko molimo za vse, kar nam leži na srcu. Njegovo ime je na voljo vsakemu verniku, da ga uporabi kadar koli. Prav tako je izjavil: »Tisti dan me ne boste več ničesar spraševali.«
Zavedati se moremo, da je resnično moč v Gospodovem imenu. Kadar se v nas poskušata prikrasti strah in dvom lahko izgovorimo na glas in pogumno besede: »V Gospodovem imenu je moč. Jaz sem eno z Božjim Sinom. Aleluja!« Naj resnica o Božji moči in prisotnosti odmeva v našem srcu in v naših mislih vsak dan.
Vsi, ki kličemo Gospodovo ime, uživajmo tega bogatega Gospoda; da se posledično napolnimo z Njim in Ga izražamo. Ko torej kličemo Gospoda Jezusa, smo rešeni, saj smo pripeljani v uživanje Njegovega bogastva. Ko ga uživamo, Ga izkušamo in se tako napolnimo z Njegovo prisotnostjo.
Slavilni gib ZLOMITI:
Človek je v osnovi slab, pomislite, za kaj potrebujete več energije za dobro ali slabo dejanje. Vendar ni nam treba, da gremo iz greha v greh. Raje se jih osvobodimo. Zlomimo vse stvari, v moči imena Jezus, kar ni dobro v naših življenjih in postanimo boljši človek. Pa ne zaradi drugih, ampak zaradi nas samih. Moja svoboda sega vse do tja, kjer se začne svoboda drugega in če hočemo živeti bolje, morda moramo kaj spremeniti.
Pa ne da grešimo, ampak da delamo dobro. Kolikokrat bi radi koga spremenili, pa na koncu spoznamo, da lahko spremenimo samo sebe. Ko pa začnemo spreminjat sebe, se začnejo spreminjati stvari okoli nas.
Včasih je kakšno stvar tako težko spremeniti, kot da bi želeli razrahljati polico ali kakšno vgrajeno stvar. Premikamo jo levo, pa desno, dokler je ne dobimo iz ležajev. Ko pa le to dobimo iz ležajev, jo lahko zlomimo z nogo, kot kakšen izvajalec karateja (slika 1). Prav tako zgleda tudi ena izmed dveh možnosti izvedbe tega giba.
Slika 1
Druga izvedba giba pa zgleda kot da stvar, ki je del nečesa in je opazno postrani postavljena, razmajamo z gibi levo in desno, pri tem imamo obe roki na vrhu palice, ko čutimo, da je dovolj razrahljana pa jo potegnemo ven. Podobno vidimo, tudi na ribolovu, ko sila vleka popusti lahko potegnemo ribo iz vode (slika 2). Ko naš greh prepoznamo, ko postanemo dovolj močni v Gospodu, lahko stvar izvlečemo in odstranimo iz našega življenja in zlomimo moč greha nad nami.
Slika 2
Oba načina izvedbe giba pa si lahko pogledamo na spodnjem posnetku.
Comments
Post a Comment