SLAVILNI GIBI

»Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem, pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih.« (Ps 9,2) Slavilni ples pred Gospodom temelji na Svetem pismu, kjer je tudi prvič omenjen. Ne gre za tradicijo, gre za Božji dar. Verzi, kot je (Ps 149,3), kjer beremo: »«Naj hvalijo njegovo ime s plesom, na boben in citre naj mu igrajo.«, spodbuja slavljenje Boga s plesom. Številne krščanske dominacije zato uporabljajo duhovni ples, kot namensko obliko slavljenja, za služenje občestvom ali za izražanje zahvale in čaščenja. Kako sestaviti koreografijo slavljenja? Obstaja pet nasvetov kako sestaviti koreografijo slavilnega plesa. Včasih se morda počutimo, kot da smo obtičali v neki rutini oz. v navadi, kako izvajamo gibe med slavljenjem in imamo občutek, da vedno počnemo eno in isto stvar, iz navade. Božji namen ni, da vedno počnemo eno in isto stvar. On ljubi vse gibe, ki jih izvedemo, zato ni prav nič narobe, če se odločimo premikati meje in izvajati nove slavilne gibe z namenom, da bi poglobil...

»Tako sem v svetišču zrl vate, da bi videl tvojo moč in tvojo slavo; zakaj tvoja dobrota je boljša kakor življenje, moje ustnice te smejo slaviti. Tako te bom slavil v svojem življenju, v tvojem imenu bom vzdigoval svoje roke.« (Ps 63,3-5) Da naše noge in razum ne zaidejo na napačno pot, moramo biti ves čas čuječi, kajti Satan in njegovi angeli so zaposleni s tem, da ustvarjajo ohromelo stanje naših čutov, tako da včasih opozorila oz. opozorila in graje niso slišane ali, če jih že slišimo ne vplivajo na naše srce in ne spremenijo našega življenja. Včasih lahko majhen otrok tako pritegne pozornost poslušalcev, da dragoceno seme ne pade v dobro zemljo in ne obrodi sadu, ko slavimo Boga in govorimo o njegovih čudovitih delih. Včasih pa imajo tudi mladi moški in ženske tako malo spoštovanja do občestva Boga in slavljenja, da med bogoslužjem nenehno komunicirajo med seboj. Ko bi vedeli, da jih Bog gleda in opazuje njihova dejanja, bi se sami nad sabo zamislili. Bog si želi pozornih posl...

»Slavite ga vsi, ki častite Gospoda, Boga bogov, pojte mu hvalnico in se mu zahvaljujte, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.« (DanD 2,90) Za verno osebo je skupnost oziroma cerkev kot vrata v nebesa. Slavljenje, molitev, pridiga oz. beseda, ki jo izgovarja Kristusov predstavnik pa so duhovna sredstva, ki nas pripravljajo za služenje Bogu. Pred samim dejanjem služenja je pomembno, da se povežemo z Bogom in da prosimo, tako slavilci, moderatorji, kot oseba, ki bo podala besedo. V tihi molitvi se priklonimo Bogu in ga iskreno prosimo za pomoč. Predajmo se Bogu, še preden stopimo pred občestvo ljudi. Včasih se lahko tej molitvi pridružijo tudi ostali člani cerkve, ki čutijo, da so v to poklicani, da bi Bog blagoslovil srečanje s svojo navzočnostjo in da moč besedi in dejanjem, ki jih oznanjajo človeške ustnice in naši gibi. Ko se srečanje začne, naj se vsak prisoten odpre delovanju Svetega Duha in vsako srce naj se v tihi predanosti dvigne k Bogu. Molitve zvestih kristjanov bodo uslišane...