Kako izdelati koreografijo slavilnega plesa?

»Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem, pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih.« (Ps 9,2)

Slavilni ples pred Gospodom temelji na Svetem pismu, kjer je tudi prvič omenjen. Ne gre za tradicijo, gre za Božji dar. Verzi, kot je (Ps 149,3), kjer beremo: »«Naj hvalijo njegovo ime s plesom, na boben in citre naj mu igrajo.«, spodbuja slavljenje Boga s plesom.

Številne krščanske dominacije zato uporabljajo duhovni ples, kot namensko obliko slavljenja, za služenje občestvom ali za izražanje zahvale in čaščenja.

Kako sestaviti koreografijo slavljenja?

Obstaja pet nasvetov kako sestaviti koreografijo slavilnega plesa.

Včasih se morda počutimo, kot da smo obtičali v neki rutini oz. v navadi, kako izvajamo gibe med slavljenjem in imamo občutek, da vedno počnemo eno in isto stvar, iz navade. Božji namen ni, da vedno počnemo eno in isto stvar. On ljubi vse gibe, ki jih izvedemo, zato ni prav nič narobe, če se odločimo premikati meje in izvajati nove slavilne gibe z namenom, da bi poglobili naš odnos z Bogom.

Tukaj je pet preprostih načinov, kako razvijati našo koreografijo slavilnega plesa. Pri izvajanju gibov gre velikokrat za asociacije, zato smo že v začetku tega bloga v poglavjih, kjer smo opisovali različne slavilne gibe, te opisali na podlagi asociacij.

Tudi tokrat bomo namesto dolgočasnih besed gibe združevali s slikovitostjo in s tem, kaj si pod določenimi gibi lahko predstavljamo.

Sveto pismo in slavljenje sta že tako ali tako polna slikovitosti, zato je smiselno da to uporabimo za naše razumevanje in oblikovanje koreografije slavilnega plesa.

No pa si poglejmo teh pet nasvetov:

Slikanje na platno: Slikarji imajo pogosto na voljo le 2D tehniko, mi plesalci pa imamo na voljo 3D tehniko, oz. naš prostor za ustvarjanje je 360°, kar pogosto pozabimo. Najlažji način, da si to predstavljamo je, da si predstavljamo ogromno stekleno škatlo, večjo od nas in smo postavljeni vanjo. Naš »prostor za nastop« ali območje za slavilni ples ni samo pred nami, je tudi spredaj, zadaj, ob strani, zgoraj in spodaj, torej je povsod. V Svetem pismu (Jn 3,8) beremo: »Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Torej, ne samo, da se zavedamo, da imamo ves ta prostor kot svoje območje ustvarjanja, ampak tudi vsi ostali, ki nas vidijo, lahko prepoznajo globino naših gibov zaradi različnih zornih kotov, odvisno od kje nas opazujejo, kdaj nas začnejo opazovat in na kakšen način se gibamo.

Od žogice za golf do žogice za na plažo: Velikost in izrazitost naših gibov ima velik vpliv na gibanje, ki ga ustvarimo. Tako kot slikanje na platno vpliva na vizualno predstavo, lahko tudi način in globina naših gibov vpliva na dojemanje našega plesa kot tudi celotne zgodbe, ki jo želimo izraziti z gibi.

Z gibanjem lahko tako z drobnimi gibi prstov kot z gibanjem celega telesa pripovedujemo zgodbo, v kateri ima osrednjo vlogo Bog, Jezus ali Sveti Duh, zato ni nič narobe, če izvajamo slavilne gibe, ki niso vsi enake velikosti in če med slavljenjem svoje gibe spremenimo.

Od lenivca do leoparda: Ena izmed stvari, kjer imamo pomisleke je hitrost, vendar je ravno hitrost tista dimenzija slavilnega plesa, kar pri našem plesu ustvarja plimovanje in oseko, kar pa tako nas kot ostale pritegne v dogajanje. V Svetem pismu (Prd 3,1-8) beremo: »Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: Je čas rojevanja in čas umiranja, čas sajenja in čas ruvanja nasada. Je čas pobijanja in čas zdravljenja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja. Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov, čas objemanja in čas odtegovanja objemanju. Je čas pridobivanja in čas zapravljanja, čas hranjenja in čas zametavanja. Je čas paranja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja. Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru.«

Vprašamo se lahko, kakšna hitrost navadno prevladuje v našem gibanju? Je ta dosledna, neprekinjena? Ali sami izberemo trenutke, ko smo hitri ali počasni? Kar naše telo pokaže s hitrostjo naših gibov, pritegne tako nas kot ostale med slavljenjem. Naj bodo to isti gibi, ki jih izvajamo z različno hitrostjo ali različni gibi, ki jih izvajamo z isto hitrostjo. Sveto pismo podpira tako različno hitrost, kot različno izvedbo gibov med slavljenjem.

Od črička do muhe: Morda sedaj že lahko ugotovimo, kaj pomeni beseda »cricket to fly« oz. po naše »od črička do muhe«. Obe besedi pomenita žival, vendar razlika med njima je, da se gibljeta z različno hitrostjo in na različne načine. Medtem ko čriček potuje po tleh s skakanjem in oprijemanjem stvari, muha leti naokoli, se vmes ustavi in spreminja smer letenja.

Enako kot spreminjamo smer in fokus pri slikanju na platno, lahko spreminjamo naše gibe. V obeh primerih je pomembno potovanje in premikanje po podlagi oz. po prostoru. Z gibanjem po podlagi ustvarjamo vzorce in oblike, s premikanjem po prostoru pa lahko izvajamo skakanje, vrtenje, drsenje z rokami po zraku, valovanje rok, tek in ostale gibe.

»Cricket to fly« oz. »od črička do muhe« je zato čudovit način, da se potopimo v koreografijo slavilnega plesa.

Opica: Kot zadnji nasvet pa je, da s svojimi gibi izražamo sporočilo, na koga naj bomo osredotočeni in na razne druge pomembne elemente slavilnega plesa, ki so del osrednjega sporočila.

Tukaj gre za dodatne elemente, ki se dogajajo med slavljenjem, na primer, da nekdo iz odra reče, kaj naj vsi, ki smo udeleženi v slavljenje storimo ipd.

Sem so vključeni tudi drugi elementi, ki pomagajo pripovedovati zgodbo, izražati slavilno pesem ali razkriti pomen Božje besede. Vsi ti drugi elementi so pomemben del koreografije slavilnega plesa, saj utrdijo izvedbo gibov, zgodbo in sam nastop. Opice so živali, ki so odlične v tem, da na različne načine pokažejo, kaj je potrebno storiti, kakšen je pomen naših gibov in da prinesejo živahnost v samo izvedbo.

Uporaba teh nasvetov v koreografiji slavilnega plesa:

Pred nami je izziv kako uporabiti te nasvete pri naši koreografiji.

Najprej izberemo besedilo pesmi ali odlomek iz Svetega pisma, odvisno od tega za kdaj pripravljamo koreografijo. Pri tem spoznajmo različne ravni, spremembe in poudarke znotraj vrstice. Razmislimo o tem, kako nam lahko stvari, ki smo jih opazili pomagajo pri sestavljanju naših gibov.

V istem odlomku ali pesmi poiščimo besede, ki so pomembne in jih želimo ostalim sporočiti. Razmislimo kako jih lahko prenesemo v svoje gibe.

Nato vzemimo vse gibe in jih uskladimo z besedilom, ki ga želimo predstaviti. Razmislimo o hitrosti gibov, o njihovi usklajenosti in o tem, kako bomo zapolnili vrzeli med posameznimi gibi.

Če se nam zdi, da je vse umetno, da ni tekoče, potem razmislimo o tem, kako bi lahko izboljšali celotno koreografijo. Če se nam zdi prekratko, razmislimo o tem, kaj bi še radi izpostavili in naj se to ujema z besedilom pesmi ali z zgodbo iz Svetega pisma. Če je koreografija predolga in so naši gibi prepočasni, razmislimo o tem, kako bi določeno besedo poudarili v skrajšani obliki ali izvedli gib hitreje.

In na koncu se ustavimo. Pomislimo na nasvete za sestavo koreografije slavilnega plesa in na samo besedilo pesmi ali Svetopisemsko zgodbo. Ali je še kaj na kar smo pozabili ob vsem tem?

Poglejmo si primer koreografije slavilnega plesa, ki govori o tem, da kdor torej misli da stoji, naj pazi, da ne pade. Da se znajdemo le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušeni čez svoje moči, ampak nam ob vsaki preizkušnji tudi omogoči izhod iz nje, da jo lahko premagamo (1Kor 10,12-13):

https://youtu.be/XskuoM2MdF4

Torej, če želimo sestaviti koreografijo slavilnega plesa se moramo osredotočiti na pet temeljnih praks; prednost pred gibanjem dajmo molitvi, preučujmo Sveto pismo, da bo naša koreografija temeljila na resnici. V koreografijo aktivno vključimo pet ključnih elementov gibanja; telo, dejanja, prostor, čas in dinamiko. Poudarimo bistveno sporočilo naše koreografije tako, da ohranimo duhovno sporočilo in da je sama koreografija izraz naše vere.

Tukaj je kratek povzetek tega, kako te korake praktično uporabimo pri svojem delu:

1. Dajmo prednost molitvi in poslušanju: namesto da le ustvarjamo koreografijo ali skrbimo za popoln nastop, ustvarimo tudi prostor, v katerem lahko slišimo Svetega Duha. Poskrbimo, da bo naš ples sredstvo za služenje in ne zgolj zabava.

2. Gibanje utemeljimo na Svetem pismu: pripovedujmo zgodbe o šibkosti, veri in Božji oskrbi. Svoje gibe uskladimo s konkretnimi svetopisemskimi besedili (npr.: Ps 149,3; 2Mz 15,20), tako da vizualno prikažemo veličino Svetega pisma.

3. Obvladajmo pet elementov plesa: za izboljšanje izraznosti se osredotočimo na temeljne elemente plesa. Na telo – kot slavilec uporabimo gibe in dele telesa. Na dejanja – vrsto giba, npr. premikanje po prostoru, obrat, gesta, skok/drsenje, mirovanje. Na prostor – ravnino, smer in pot gibanja. Na čas – ritem, hitrost in zaporedje gibov. Dinamiko – težo, silo in tok gibanja. Npr. enakomerno, sunkovito.

4. Opravljanje administrativnih opravil: preprečimo izgorelost tako, da si praktične, logistične in administrativne obveznosti razdelimo znotraj skupine. To vodji skupine omogoča, da ostane v tesnem odnosu z Bogom glede vizije njene skupine, namesto, da bi se izgubljala v podrobnostih in čas zapravljala z opravljanjem nalog, ki mogoče nekomu znotraj skupine bolj ležijo.

5. Pri oblikovanju koreografije lahko uporabimo šest izrazov vere: uporabimo lahko različne vrste slavilnega plesa, odvisno od okolja v katerem slavimo. Vključimo lahko čaščenje, kjer izrazimo našo predanost Bogu, duhovni boj, kadar gre za priprošnjo Bogu ali za izražanje duhovnega boja, gibe zahvaljevanja uporabimo takrat, kadar povzdigujemo Boga, gibe slavljenja kadar izražamo veselje zaradi zmage in preroške gibe, kadar se prepustimo vodenju Svetega Duha in ne pripravimo nobene koreografije.