Gib Veselje – Kako izgleda veselje v Kristusu?

Ljubil si pravičnost in sovražil nepostavnost, zato te je Bog, tvoj Bog mazilil z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike. (Heb 1,9)

Ko se trudimo doseči veselje, moramo najprej preveriti svojo znanje o Bogu (Jezusu) – to je to, v kar verjamemo o Bogu – primerjamo z Božjimi resnicami. Nič ni hujšega kot občutek, da je Bog brezbrižen do naše bolečine ali da ne izpolni svojih obljub. Ko se nam to zgodi, smo lahko z njim iskreni glede tega, kako se počutimo in ga prosimo, naj nam pomaga verjeti. Pomagal nam bo, da obrnemo svoja srca in misli k resnicam o njem, ki neizogibno ustvarjajo veselje v krščanskem srcu – in to se lahko zgodi v vseh okoliščinah, tudi sredi trpljenja. Temu pa pravimo veselje skozi bolečino.

Biblijska resnica nas ne imunizira pred bolečino ali trpljenjem. Veselje lahko sobiva z neznosno žalostjo, malodušje pa ni vedno znak šibkega znanja o Bogu. Vemo, da je bil Pavel žalosten, da je Jezus jokal, ko je Lazar umrl. V (2 Kor 6,8b-10) beremo: … kakor zapeljevalci, a vendar resnični, kakor neznani in spoznani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor kaznovani, a ne usmrčeni, kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse.

Resnice so sidro njegovega veselja, a okoliščine ga žalostijo. V (Flp 1, 18-21) beremo: A kaj za to! Da se le, pa naj bo na kakršen koli način že, iz preračunljivosti ali v resnici, oznanja Kristus. To mi je v veselje in mi tudi bo v veselje. Vem namreč, da se bo ta moja zadeva iztekla v mojo rešitev, ker boste zame molili in ker mi bo pomagal Duh Jezusa Kristusa. Željno pričakujem in upam, da ne bom v ničemer osramočen, ampak da bo Kristus zaradi vse moje srčnosti, kakor zmeraj tudi zdaj poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo. Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček.

Pavel se veseli ne glede na to, kaj se mu zgodi. Tudi mi se moramo tako veseliti. V naslednjem poglavju (Flp 2,17-18) potrdi svoje prepričanje: Četudi se izlivam kot pitna daritev pri žrtvi in daritvi vaše vere, se veselim in radujem z vami vsemi. Prav tako se veselite tudi vi in se radujte z menoj!

Ko se soočamo s trpljenjem, se osredotočimo na dejstvo, da se bodo Božji nameni izpolnili. Občutki nikoli niso namenjeni temu, da bi bili na prvem mestu, ali da bi bili osrednji. Če jih postavimo tam, smo nujno obsojeni na nesrečo, ker ne sledimo redu, ki ga je določil sam Bog. Sveto pismo je predvsem knjiga resnice, besede iz Svetega pisma pa so naslovljene na naš um, to je Božje največje darilo človeku, ki je v fizični obliki ostalo iz preteklosti človeku in ga imamo lahko na vsakem koraku še danes. To je uporabno in v njem se skriva pravi zaklad, je moč bojevanja in ohranjanja povezave z našim Stvarnikom. Ko resnico dojamemo in se ji podredimo, sledijo lahko pravi občutki. V njem v (Prg 3, 5) beremo: Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.

To je pot, ki nam jo je Gospod pripravil – njegova glavna skrb ni sreča njegovih sledilcev, temveč da smo utemeljeni v njegovi besedi, ki je resnica. Bog nas ne prepušča tistim vznesenim izkušnjam in vzvišenim razpoloženjem, ki nas preplavijo kot sanje. Bog ni Bog čustev, ampak Bog resnice. V (Sir 34) beremo: Prazne in varljive upe ima le nespameten mož, sanje dajo peruti nespametnim. Človeku, ki lovi senco in se podi za vetrom, je podoben, kdor se zanaša na sanje. Sanjski privid je le odsev, le podoba obraza nasproti obrazu. Kaj lahko iz nečistega postane čisto? Kaj lahko iz laži postane resnica? Vedeževanje, ugibanje iz ptičjega leta in sanje so prazne, so kakor privid porodničinega srca. Če niso poslane od Najvišjega kot njegovo obiskanje, si jih ne jemlji k srcu, ker so sanje premnoge zapeljale, ker so propadli taki, ki so se nanje zanašali. Postavo pa bomo izpolnjevali brez laži, popolnost je modrost v zanesljivih ustih.

Bog si želi več kot le to, da vemo, da obstaja Bog, Jezus, ali da se počutimo, kot da delamo dobra dela. Namesto tega si želi, da se zavedamo te resnice, da obstaja Bog – Jezus. Če se osredotočamo na svoja čustva, se omejujemo na lastno voljo in zasužnjujemo svoje vedenje o Bogu svojim okoliščinam. Ko se začnemo zavedati resnice o Bogu in dajemo temu prednost pred našimi občutki, gradimo temelje, ki nam omogočajo, da se veselimo tudi sredi trpljenja.

Največje veselje je Jezus. Ko bomo začeli iskati nekaj večjega od sreče, bomo spoznali, da je poznavanje Jezusa boljše od vseh čustvenih vzponov, ki jih ponuja naš svet. Zdi se nam, kot da naš Gospod ne vidi naših želja premočnih, ampak prešibke. Mi ga prosimo in verjamemo v nekaj potencialno možnega, a on je Bog čudežev. Jezusa jemljemo premalo resno. Smo kot neka polovičarska bitja, z eno nogo pri Bogu, z drugo nogo v svetu. Verjamemo v Boga, a se prilagajamo temu svetu. Veselimo se s pijačo, včasih s preveč pijače, s seksom, ne jemljemo to kot nekaj, čemur je Bog namenil svoj čas in z ambicijami, ki morda niso v skladu z Božjo voljo. Kot da se ne zavedamo, da nam je izven naših načrtov in prilagajanja svetu, namenjeno nekaj več. Ponujena nam je neskončna radost, a mi se včasih obnašamo kot nevedni otrok, ki si želi še naprej delati blatne pite v barakarski četrti, polni kaosa in nereda, ker si ne moremo predstavljati, kaj pomeni ponudba brezskrbnih počitnic na morju, kjer vse kar počnemo, počnemo iz ljubezni do osebe, ki nam največ pomeni. Ta oseba je ves čas z nami, daje nam mirne in srečne trenutke, zato se  preveč zlahka pustimo zadovoljiti.

Življenje ni namenjeno temu, da bi ga živeli od občutka do občutka, od komplimenta do komplimenta, od odnosa do odnosa ali od napredovanja do napredovanja. Namenjeni smo nečemu resničnejšemu in čudovitejšemu od katerega koli čustvenega užitka, ki nam ga ponuja naša človeška narava. Počivanje v prisotnosti Boga je ravno tisto, kar nas resnično zadovolji.

Vse, kar moramo storiti je, da pridemo pred Jezusa, bodisi praznih rok, malodušni, v zmešnjavi, uravnovešeni s hudo mešanico družinskih težav, s fizičnimi bolečinami in s cerkvenimi bolečinami pred vsemogočnega Boga. To je vse, kar moramo storiti. V tem brez primere, s težavami prežetim svetom je veselje mogoče, ker nam Jezus to omogoča. Nemogoče je gledati križ, to veliko stičišče pravičnosti in milosti, ne da bi se veselili. Pravzaprav se je najboljša stvar zgodila pred 2000 leti na Kalvariji. Nikoli ne bomo imeli večjega razloga za veselje, kot je naše odrešenje.

Začne se z odločitvijo, da pogledamo navzgor, daleč onkraj naših žalosti, k Jezusu. Veselje je namreč sad duha in odnos, ki ga mnogi povezujejo s poznavanjem Jezusa. Sveto pismo ne olepšuje izkušnje vere v Jezusa. Znova in znova nam pokaže, da je bolečina resnična posledica vere. Pokaže pa nam tudi, kako lahko vera vztraja v najtemnejših trenutkih.

Spomnimo se Sveto pisemskih oseb:

- Mojzesa: Ob koncu svojega življenja je Mojzes 40 let taval po puščavi z ljudmi, ki so nenehno dvomili o njegovem vodstvu in o Božjih namenih za njihovo dobro počutje. Vendar Mojzes ni obupal nad svojo potjo z Bogom.

- Marija: Marija je bila izbrana za Jezusovo mater. Bolečina zaradi izobčenja in izgube lastnega sina Marije ni odvrnila od spomina na Božjo obljubo za njegov in njen namen.

- Pavel: Pavlovo apostolsko življenje je bilo že od samega začetka negotovo. Ko so ga vrgli v ječo, je še naprej pel, in ko se je ječa podrla, je ostal, da bi delil evangelij s svojim ječarjem. (Apd 16,25-34)

Toda za Mojzesa, Marijo, Pavla in toliko drugih oseb z vero je bilo veselje zakoreninjeno v tem, kako blizu so bili Bogu. Da, tema je resnična. Toda čeprav tema v svetu obstaja, ta ne ugasne Jezusove luči. V (Jn 1,5) beremo: In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.

Za tiste, ki verujemo v Jezusa, veselje ni tisto, kar dobiš od življenja. Veselje je v tem, kar že imamo. (Ps 136,1) pravi: Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

Obstajajo različne radosti vernika, ki veruje v Jezusa Kristusa:

- Vedno se veselimo: To je privilegij, to je dar vsakemu kristjanu, da se ves čas veselimo. Naše prvo veselje  je veselje nam odpuščenih grehov. Davno v Stari zavezi je kralj David v (Ps 32,1) pel o tej radosti: »Blagor tistemu, ki mu je pregreha odpuščena, ki mu je greh pokrit.«

- Občestvo z Bogom: Drugo veselje vernika je veselje občestva z Bogom. Obstajajo trije načini občestva z Bogom - najprej molitev. Veselje, ki je v takem občestvu molitve, ni le zato, ker dobimo stvari, za katere prosimo, kar je lepo, ampak je v tem še nekaj lepšega, in to je veselje, da poznamo pravega Boga. 

Drugi način občestva z Bogom je nenehna molitev. Če je molitev pogovor z Bogom, potem lahko to molitev izvajamo v umu, z Bogom se lahko nenehno pogovarjamo, kot z osebo. Se obračamo nanj, se mu zahvaljujemo, gremo k njemu po nasvet. Gre za neprekinjeno molitev in zahvaljevanje v vsem. Tisti, ki smo se nenehno trudili, pa nam kljub trudu ni uspelo, vemo, da sami težko naredimo kar koli. Ko to spoznamo, vidimo kako zelo potrebujemo Njega. Zato vse, kar nam uspe, vemo da nam je uspelo po njem. Zato je v zahvaljevanju lahko večje veselje, kot v molitvi.

Tretji način občestva pa je čaščenje. Zahvaljevanje ni čaščenje. V svojih molitvah smo osredotočeni na svoje potrebe, v svoji zahvali smo osredotočeni na svoje blagoslove, v svojem čaščenju pa smo osredotočeni Nanj.

- Božja beseda: Tretje veselje vernika je veselje, ki prihaja iz zavedanja pomena Božje besede. V (Ps 1,1-3) beremo: Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene: vse, kar dela, uspeva.

- Zmagovito služenje: Četrto veselje vernika je veselje zmagovitega služenja. Delo in veselje gresta z roko v roki, in če se bomo lotili dela v naši cerkvi ter ga ne bomo omejili le na našo cerkev, ampak bomo šli delat za Jezusa Kristusa in storili vse, kar je v naši moči, bomo srečni kristjani, saj bomo videli rezultate dela, ki ga Bog dela čez nas. Leni kristjani ne morejo biti srečni kristjani.

- Veselje v duši: Peto veselje je zelo tesno povezano s četrtim, in sicer veselje pridobivanja duš. V (Lk 15,7) beremo: »Povem vam,: Prav takό bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.« Ko pripeljemo neodrešene h kesanju je veselje v nebesih in na zemlji. Naš Gospod Jezus Kristus je o tem govoril tudi v (Jn 15,11): »To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« To sem vam povedal se nanaša na prinašanje sadov, na pridobivanje duš. Ko bomo to delali, bo naše veselje polno, izpolnjeno oz. izpolnjeno do konca.

- Trpljenje za Kristusa: Šesto trpljenje vernika je trpljenje za Kristusa. Pavla so aretirali in z njim ravnali tako kot s Petrom in Janezom Krstnikom, bičali so ga, dokler mu ni bil hrbet raztrgan in krvav – in tudi Sila. Mnoge kristjane po svetu mučijo in zapirajo po zaporih, vendar jih to ne ustavi. V (Jn 16,33) beremo: »To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni; jaz sem svet premagal.« Jakob nam v (Jak 1,2-3) pravi: Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. Ni lahko trpeti, ampak na koncu spoznamo, da trpljenje za Jezusa ima smisel.

-  Veselje Svetega Duha: Sedmo veselje vernika je veselje Svetega Duha, šesto in sedmo pa sta zelo tesno povezana, saj če ne trpimo za Kristusa, ne bomo veliko vedeli o veselju Svetega Duha. V (1 Pt 4,13-14,16) beremo: Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo. Blagor vam, če vas zaradi Kristusovega imena sramotijo, saj nad vami počiva Duh slave, Božji Duh.

Ko Bog izlije Svetega Duha, je to tako, kot če bi vzel veliko zlato posodo veselja in jo izlil na našo glavo in na celotno naše telo, vse do roba oblačila, in nas preplavil z veseljem.

https://www.youtube.com/watch?v=WYcpL6otp_Y&list=RDWYcpL6otp_Y&start_radio=1

Krščanstvo je veselje. Pravo veselje prihaja od Boga, ki nas je prevzel, premagal in osvobodil večne smrti in žalosti – dal nam je upanje in veselje, ker je svojo ljubezen izlil v naša srca po Svetem Duhu, ki nam ga je dal. (Rim 5,5) Veselje prihaja od Boga, ne od znotraj, namreč včasih, ko pogledamo vase, lahko postanemo žalostni.

Če pa vsak dan živimo s sramoto včerajšnjega dne in tesnobo jutrišnjega dne, ne bomo nikoli izkusili današnjega veselja. Zato vedno hitro tecimo h križu in iščimo veselje, ki ga lahko da le Kristus, kajti poskušati najti veselje brez Kristusa je kot poskušati najti dan brez svetlobe. Zato bi moral biti človekov glavni cilj slaviti Boga in z njim večno uživati.

Kajti največje veselje v tem življenju je vedeti, da naše največje veselje ni v tem življenju, ampak v prihodnjem. Vsak dan živimo v luči upanja na prihodnost, ko bo Kristus »obrisal vse solze z naših oči in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne joka, ne bo ne bolečine, kajti staro je minilo.« (Raz 21)

Slavilni gib VESELJE:

Vedimo, da smo ljubljeni Božji sinov in hčere in da ima On za nas delo, ki ga moramo opraviti. Zato se lahko veselimo s celim srcem, saj vemo, kam gremo. Imamo cilj. Naše veselje je lahko tako popolno, kot da bi objeli cel svet, kar izrazimo z rokami in s poskokom. Z rokami zaokrožimo pred nami kot balerina (slika 1), pri tem pa naredimo rahel poskok. Kot da bi odmaknili vse stvari izpred nas.

Slika 1

Če želimo rasti in postati Božji delavci, moramo delati to, za kar nas je namenil. Zato je pomembno, da prebiramo vrstico za vrstico in nauk za naukom in tako nas Bog pripravlja, da postanemo Božji sodelavci, kot jih Odrešenik pričakuje. Zato je potrebno vzpostaviti odnos z Bogom in dovoliti, da On vstopi v naše življenje in vsak dan bolj prevzame področja našega življenja. Naslednji način izvedbe giba veselje, prikaže ravno to. Z rokami izpred sebe temo odstranimo proč ob tem z levo nogo stopimo nazaj in nato vstopimo v Božjo prisotnost v okolje, kjer zmaguje Bog. To je kot bi temo odmaknili, zato da lahko pride svetloba (slika 2).

Slika 2

Vse skupaj pa si lahko ogledamo na spodnjem posnetku.

Gib Veselje- prikaz