Gib Svoboda – Bog daje svobodo
»Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Jn 8,36)
V določenih državah svoboda pomeni vlado s soglasjem vladanih in ne z avtoriteto kraljev. Kljub temu se nekateri ustanovitelji v boju za neodvisnost v preteklosti niso bali govoriti o svobodi v veličastnih izrazih, kot recimo to: Za samoumevne resnice štejemo tudi to, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je njihov Stvarnik obdaril z določenimi neodtujljivimi pravicami, med katerimi so življenje, svoboda in prizadevanje za srečo.
Kaj v resnici pomeni biblijska svoboda? Svoboda, ki jo ponuja Bog skozi Sveto pismo, je svoboda pred zasužnjevalno močjo greha v našem življenju. Sovražnik uporablja greh, da ovira naš odnos z Bogom in nam preprečuje, da bi izkusili obilno življenje v Bogu.
Biblijska svoboda nam omogoča, da si povrnemo tisto, kar nam je sovražnik ukradel, da lahko živimo za to, za kar nas je Bog ustvaril.
Nasprotje od tega, v kar nas pošilja sovražnik je posvetna svoboda, to je da smo sposobni delati to kar hočemo, kadar hočemo. Ko sta bila Adam in Eva v raju, v Edenskem vrtu, sta se lahko svobodno odločila, ali bosta jedla z drevesa spoznanja dobrega ali slabega. Njuna odločitev je bila popolnoma svobodna. Sama dva sta se odločila, da bosta jedla z njega, kar pa je imelo za posledico greh in smrt.
Apostol Pavel nam jasno poda predstavo o tej celotni svobodi in opredeli, kaj v resnici pomeni biblijska svoboda in kaj ne. V (1 Kor 6,12) je zapisal: »Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči!
Kaj to pomeni zame, za nas? To pomeni, da nas je Jezus osvobodil, da lahko trdno stojimo v njegovi moči in živimo življenje, ki je svobodno in polno, ne da smo vezani na stvari tega sveta. Bog želi, da se prebudimo v življenje, ki lahko sprejme tako bolečino, kot upanje, v življenje, ki kriči od žalosti, in hkrati šepeta o hvaležnosti.
Takšna svoboda nam omogoča, da imamo vero v Kristusa, kljub temu, da še vedno doživljamo človeške strahove. Oboje lahko prinesemo pred križ, kjer nas lahko Njegova milost, ljubezen in usmiljenje pokrijejo in nam dajo moč.
Ko živimo posvetno svobodo, so lahko prisotna v našem življenju tudi obdobja, ko se počutimo svobodne, a v resnici nismo. Če svoboda pomeni biti brezskrben in neoviran, je lahko takšna svoboda prisotna tudi takrat, ko počnemo grešna dejanja (npr. droge, alkohol, …). Lahko smo v teh primerih svobodni sprejemati odločitve, ki jih želimo in počnemo tisto, kar nam v tistem trenutku daje dober občutek, vendar nam ta svoboda nikoli ne prinese notranjega miru. Smo sicer svobodni, a ne povsem živi. Dejansko smo sužnji lastne svobode, ki pa je v resnici lažen občutek svobode.
Kaj pa je lažna svoboda? Če želimo biti resnično svobodni, moramo najprej prepoznati področja, katera nam prinašajo lažno svobodo.
Prebuditi oz. prepoznati moramo področja, kateri deli našega življenja so bili podvrženi sovražniku, ker on nas želi prepričati, da je svoboda odvisna od nas, od naše izbire in ne od spremembe našega srca.
Ko enkrat prepoznamo, kje je sovražnik dobil legalno pravico, da deluje v našem življenju, se lahko šele začnemo osvobajati na teh področjih, da bomo lahko zaživeli življenje v popolni svobodi in se spremenili v osebo, za kakšno smo bili dejansko ustvarjeni.
Vsi imamo svoje življenjske zgodbe in izkušnje, nekatere so dobre, nekatere slabe in nekatere res zelo težke. Naš duh oz. naša notranjost hrepeni po dobroti in bližini za katero smo bili ustvarjeni. Včasih se nam zazdi, da naša notranjost ve nekaj, česar naši možgani ne in to je, da smo bili ustvarjeni za življenje v polnosti. Včasih nam možgani tega preprosto ne dopustijo, da bi se vključili, ker nas preplavi strah pred razočaranjem, pred neuspehom ali zavrnitvijo. Zato niti ne poskusimo. Vendar, vse kar je potrebno je, da vztrajamo, da smo iskreni, da povabimo Boga v našo zgodbo in da dovolimo nekaterim zaupanja vrednim osebam, da se nam približajo, da se vključijo v naše življenje, da vidimo in se zazremo v globino našega srca.
Zvok svobode v človeških ušesih je lahko močno zdravilo, ki včasih zdravi resnične tegobe, resnično drugič pa lahko deluje kot strup. Vemo, da klic po svobodi lahko povzroči tako mirne volitve kot nasilje množice. Kar se začne z nacionalno svobodo pred tujo oblastjo, se lahko hitro sprevrže v krik po svobodi, proti lastni izbrani vladi, ko se izkaže, da nam nekaj ni všeč. Klic po svobodi, ki ga ne nadzorujemo, lahko kmalu hrepeni po klicu k individualni »svobodi« pred katero koli zunanjo »avtoriteto«, pa naj bo ta še tako človeška ali božanska.
Leta 1992 je vrhovni sodnik Anthony Kennedy v zadevi Planned Parenthood proti Caseyju zapisal: »V središču svobode je pravica do opredelitve lastnega koncepta obstoja, smisla, vesolja in skrivnosti človeškega življenja.«
Čeprav se morda zdi poudarek na osebni svobodi sodoben, je klic po svobodi veliko starejši od sodobnega liberalizma, drhali francoske revolucije ali načelnih dokumentov ustanoviteljev ZDA. Več kot 1700 let prej je apostol Pavel na vrhuncu svojega pisma Galačanom podal svojo veliko izjavo o svobodi, kar pomeni, da je krščanski klic po svobodi, po biblijski svobodi, pomembnejši kot kriki, ki oblikujejo in izkrivljajo današnji ljudski občutek svobode.
Jezus je v (Jn 8,32) rekel: »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Kaj pa je resnica? Resnica je v Božji besedi oz. v Svetem pismu.
V svojem življenju lahko deklariramo svobodo. V Svetem pismu v (Gal 5,1) beremo: Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti. Prva polovica verza, izjava o svobodi predvideva preostanek pisma, od (Gal 5,1 - 6,10) in svobodo krščanskega življenja. Druga polovica (Gal 5,1), ki spodbuja k neomajni vztrajnosti, pa zajame ključno resnico iz (Gal 2,16-4,7): da je popolna sprejetost Boga po veri v Jezusa Kristusa.
Druga polovica prve vrstice torej vodi do verzov iz (Gal 5,2-4), prva polovica prve vrstice pa do (Gal 5,5-6). V tem besedilu sta torej dva različna poudarka: lahko bi ju razdelili na »svobodo od« (Gal 1-4) in »svobodo za« (Gal 1;5-6).
V (Rim 8,1-2) lahko tudi beremo: Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Zato za tiste, ki smo v Jezusu Kristusu ni več obsodbe, kajti postava Duha življenja nas je v Jezusu Kristusu osvobodila postave greha in smrti. Resnično svobodo lahko najdemo le v Jezusu Kristusu. V (Rim 6,22) beremo: Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje. Na križu je Jezus plačal za našo svobodo. Za svobodo od vsega, kar je pod prekletstvom, od strahu, zatiranja, bolezni, pomanjkanja, revščine, tesnobe, odvisnosti, smrti in tako naprej! Z drugimi besedami, pod prekletstvom je vse, kar je nasprotje blagoslovu.
Potemtakem je svoboda darilo, ki ga lahko naredimo le po veri. V (Iz 61,1) beremo: Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev, …
Zavedati pa se moramo, da se noben blagoslov v našem življenju ne bo zgodil kar tako. Da dosežemo blagoslov moramo popolnoma zaupati v Božjo ljubezen, sprejeti Boga v svoje srce in verjeti v njegovo ljubezen ter strahu ne dovoliti, da bi imel kakršno koli mesto v našem življenju.
Da bi razumeli, da je svoboda dar lahko razmislimo tudi o naslednjih 7 korakih, ki so:
1. Vera v Boga je zaupanje v ljubezen, ker Bog je Ljubezen. (… saj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni. (Gal 5,6)) Jezus je namreč premagal smrt, pekel in grob, zato se nam ni treba nikoli več ničesar bati. Lahko smo pogumni in govorimo: Gospod je moj pomočnik, ne bom se bal; kaj mi more storiti človek? (Heb 13,6)
2. Vera deluje najbolje, ko ljubimo.
3. Vera je očiščena z Božjo ljubeznijo. (Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in višina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti. (Ef 3,17-19))
4. Sprejmimo Božjo ljubezen. (»… jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno. Naj svet spozna, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene.« (Jn 17,23))
5. Verjemimo v ljubezen. (To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu. (Flp 2,5))
6. Udejanjajmo ljubezen.
7. Izpovedujmo ljubezen.
Naredimo teh 7 korakov za razumevanje, da je svoboda dar, in naj nam pomagajo hoditi po veri, da strah ne bo imel mesta v našem življenju. V (Ps 118,5) namreč beremo: Iz stiske sem klical Gospoda, Gospod me je uslišal na planem.
V pismu (Gal 5,1) nam apostol Pavel pove, da so verniki svobodni v Kristusu: Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojmo trdno in se ne dajmo ponovno vpreči v jarem sužnosti. Saj nam njegovo križanje, smrt in vstajenje dajejo resnično svobodo izpod suženjstva greha.
Zavedati se moramo, da če nas je torej Sin (Jezus Kristus) osvobodil, smo resnično svobodni. V (2 Kor 3,17) beremo: Gospod je namreč Duh, kjer pa je Duh, tam je svoboda.
Vprašanje pa je: Kaj je biblična svoboda oz. od česa smo svobodni? V (Gal 5,2-4) nam Pavel jasno pove od česa nas krščanska oz. biblična svoboda osvobodi.
Prvo in drugo opozorilo najdemo v (Gal 5,2-3): Glejte, jaz, Pavel, vam pravim: če se daste obrezati, vam Kristus ne bo prav nič koristil. In ponovno izjavljam vsakomur, ki se dá obrezati, da je dolžan v celoti izpolnjevati postavo.
Ko Pavel reče izpolnjevati, beseda dobesedno pomeni izpolnjevati, vendar postave stare zaveze ne moremo izpolnjevati popolno. Zato je pomembneje, da nismo strogo vezani na zakon, ampak da smo neodvisni od obveznosti za opravičenje in posvečeni po veri. Hkrati pa v (Jak 2,17-18) beremo: Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.«
Tretje opozorilo najdemo v (Gal 5,4): Tisti, ki iščete opravičenje v postavi, nimate nič več skupnega s Kristusom: odpadli ste od milosti. »Milost« se tukaj, tako kot v (Gal 5,3) dotakne bistva problema. Od zaslužka naše pravičnosti mi ne moremo biti svobodni.
Pavel pravi, da bo sprejetje obreze pomenilo odpadanje od milosti, ker obrezovanje predstavlja dodatek k Kristusu za opravičenje in neizogibno uvaja postavo in delovanje milosti ter vero v to, da smo po Kristusu pravični z Bogom.
Najbolj neposredna osvoboditev v teh verzih je torej osvoboditev od obreze. V (Gal 5,2) je Pavel prvič omenil obrezo v Svetem pismu, vendar je bila to takrat kritična točka v Galaciji. Saj so zaradi pritiska lažnih učiteljev galatski kristjani že dodali judovske praznike k svojemu krščanstvu (Gal 4,10) in so razmišljali o sprejetju obreze kot o odločilnem koraku pri prevzemu zakona stare zaveze. Pavel pa je temu nasprotoval, saj bi to sprejetje obreze pomenilo, da Galačani zdaj verjamejo, da Kristus in vera vanj nista dovolj, da bi bili opravičeni pri Bogu, zato bi bila v tem primeru obreza upor proti Bogu oz. proti Kristusu.
Ne pozabimo, kot smo videli že v pismu Galačanom, je v tem pismu vprašanje o opravičenju, torej kako se spraviti v pravo stanje z Bogom in kako ostati v pravem odnosu z njim.
To lahko storimo le po veri. Po veri ohranimo občutek svobode. V (Gal 5,13) vidimo, da je svoboda lahko tudi klic Boga: Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služite drug drugemu po ljubezni.
Krščanska oz. biblična svoboda, ki je utemeljena po opravičenju po veri, je svoboda, ki jo je potrebno ohraniti. Potrebno je, da se osvobodimo od greha (Gal 3,22), od prekletstva postave (Gal 3,13) in od temeljnih načel sveta (Gal 4,3).
Živeti krščansko življenje po milosti pomeni, da dosežemo in ostanemo, samo po veri, v pravilnem odnosu z Bogom.
Naša svoboda je dar in namenjena za nekaj, nekoga. Ne pozabimo, da je prva polovica (Gal 5,1) »Kristus nas je osvobodil za svobodo« povzeta v vrsticah (Gal 5,5-6). V (Gal 5,2) pa je Pavlova edina, neposredna beseda spodbude o naši osvobojenosti od greha, od postave, od prekletstva in smrti ter od našega poskusa, da bi si prislužili Božjo naklonjenost.
Kajti tudi mi sami po Duhu, po veri, nestrpno pričakujemo upanje v pravičnost, kajti v Kristusu Jezusu ne obreza, ne neobreza nimata nobene veljave, ampak le vera, ki deluje po ljubezni. Mi vsi upamo na to, da bo ta odrešitev od greha trajala. Beseda »upanje« se v angleščini sliši veliko bolj negotovo, kot se je Galačanom zdela beseda »upanje« v grščini ( elpis ).
Potrebna je tudi odrešitev našega srca, da lahko uživamo v prisotnosti Boga. Pavel v (Gal 5,5) pravi, da je to »po Duhu«, kar pa je ključnega pomena za razumevanje biblične svobode. Sveti Duh nas namreč spreminja. On nas osvobaja za dediščino vseh stvari, kar pomeni, da svoboda v Kristusu je »svoboda za«. Vključuje vse »stvari, ki jih je Bog dal, da bi v njih uživali.« Krščanska svoboda je namenjena da uživamo v tistem, za kar smo bili ustvarjeni oz. za koga smo bili ustvarjeni: da uživamo v družbi z Bogom oz. v prisotnosti Kristusa.« Po (Jer 31,34b) smo v Kristusu osvobojeni od: Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal.
Jeremija opisuje »svobodo za« (Jer 31,33-34): To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ne bodo več učili svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte Gospoda!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal.
Biblična svoboda je osvobojenost od greha in v naših življenjih prisotnost Boga. Vendar pa je treba omeniti, da je še ena postavka za razumevanje krščanske svobode. To je, da je to tudi »svoboda z«. Kar je poudaril tudi Pavel v (Gal 5,6).
Tako lahko rečemo, da ima biblična svoboda tudi tretji vidik, torej ni le »svoboda od« in »svoboda za«, ampak je tudi »svoboda z«. Svoboda z ljubeznijo in z odpuščanjem. V (Gal 6,10) beremo: Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.
Krščanska svoboda je skupna svoboda vseh nas kristjanov. »Opravičenje po veri nas osvobaja, da ljubimo druge.« Ko smo osvobojeni in se skupaj veselimo, v moči ljubezni, občutimo večjo svobodo kot takrat ko se osredotočimo nase. Občutek »svobode z« prinese veliko večje veselje, kot jo prinese občutek »svobode sam«. V naši svobodni hoji za Kristusom, nam Kristus daje enotnost. To imenujemo lahko tudi bogoslužje, saj se pri tem srečanju približujemo Kristusu in drugemu drugemu, ne pa oddaljujemo od njega.
Comments
Post a Comment