Gib Svoboda – Popolna svoboda
Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. (Ef 2,8-9)
Prebudimo se in se obrnimo k Bogu, ki nas vidi v težkih in lepih trenutkih, in spoznajmo, da smo ljubljeni.
Bog se rad sreča z velikim hrepenenjem naše duše v globinah naših zgodb, ki jih nosimo s seboj in ki jih želi odkupiti.
On želi, da smo svobodni in da zaživimo na polno, ne da životarimo. Zato si dovolimo, da postanemo to, za kar smo bili narejeni, da smo, za kar nas je ustvaril. Bog želi, da živimo v dejanski svobodi, ne v ponarejeni. V (Mt 7,7) beremo: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« Na vrsti smo sedaj mi, kaj bomo storili, ali se bomo Bogu popolnoma predali? Kajti, kot beremo je Bog vir naše resnične svobode.
Torej Bog je vir naše svobode, vendar kaj pa je svoboda? Kolikokrat smo se že z nekom pogovarjali o nečem, nato pa ugotovili, da uporabljava enake besede, a v resnici misliva na zelo različne stvari? Kristjani se s to težavo pogosto srečujemo ob najrazličnejših izrazih, ki se morda zdijo samoumevni, vendar niso, to je na primer beseda kristjan, izvolitev, podreditev in krst.
Svoboda, ki jo prejmemo iz odnosa s Kristusom, nas hkrati vodi v dve smeri. Lahko nas vodi v svobodo od … in v svobodo do …
Svoboda od:
Pri tej se večina vernikov osredotoča bolj na to, od česar smo bili osvobojeni, in to je povsem razumljivo. Bog je namreč vir naše svobode, ki nas je osvobodila od del »našega mesa«. V (Gal 5,19-21) beremo: Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.
Ko beremo ta seznam, nam oči takoj padejo lahko na besedi, kot sta čarovništvo in razuzdanost. Že samo s tema dvema besedama v mislih se zlahka pretvarjamo, da se nikoli nismo in se nikoli ne bomo prepustili delom mesa. Vendar pa ob natančnem pregledu vidimo besede, za katere se spomnimo, da so opredeljevale tudi naše življenje pred Kristusom in morda celo prežemale naše življenje v Kristusu. Grehu se na tem svetu ni mogoče izogniti, toda z Jezusom kot našim Odrešenikom se lahko naš odnos do greha za vedno spremeni.
Naši pretekli grehi nas ne opredeljujejo več, ker smo osvobojeni spon greha in to nas vodi do naslednje naše točke, ki je, da je Bog vir naše svobode izpod spon greha. V (Rim 6,14) beremo: Kajti greh ne bo več gospodoval nad vami, saj niste pod postavo, ampak pod milostjo.
Bog je namreč vir naše svobode pred prekletstvom postave. V (Gal 3,13) beremo: Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu .
Bog je tudi vir naše svobode izpod Satanove oblasti. V (Kol 1,12-14) beremo: … zahvaljevali Očetu, ki vas je usposobil za delež svetih v luči. On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, v katerem imamo odkupitev, odpuščanje grehov.
Ali smo v teh verzijah zaznali osnovno temo naše svobode? Lahko smo opazili, da se gre za odrešitev po Jezusu, brez njega ne moremo biti svobodni. V (Rim 3,10-12) beremo: … kakor je pisano: Ni pravičnega, niti enega, ni razumnega, ni ga, ki bi iskal Boga. Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga, niti enega. Ko pa smo odrešeni, smo iztrgani iz Satanovega primeža in on nima več moči nad nami.
Bog je namreč vir naše svobode pred Božjo jezo. V (1Tes 5,9-10) beremo: Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak za to, da pridemo do odrešenja po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je umrl za nas, da bi mi, pa naj bedimo ali spimo, živeli skupaj z njim.
Namen tega stavka ni, da bi nas spodbudil, da bi prišli h Kristusu zgolj iz strahu. Resnično kesanje in vera v Kristusa sta potrebna, zato da vemo, kam gremo. V (Mt 10,28) beremo: »Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, dušo pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini!« Podobno beremo tudi v (Mt 25,41): Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom!‹ V (Raz 20,15) pa: In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero.
Naši grehi so nam prinesli grozljiv odmerek Božje jeze in če bi bila naša dela merilo, bi stali kot krivi grešniki, ki čakajo na sodbo. Vendar je Jezus prevzel na križu jezo za naše grehe. Po sprejetju Jezusa v svoje srce smo tako odeti v Kristusovo pravičnost, ki jo imamo po njegovi žrtvi na križu, zato smo lahko prepričani, da ne bomo prejeli jezo, ki bi si jo sicer zaslužili. Plačilo za naš greh je s tem poplačal Gospod.
Bog je namreč vir naše svobode od naše krivde, po Jezusu Kristusu, ki je na križu poplačal za naše grehe. V (Rim 8,1-2) beremo: Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti.
Kot vidimo, če bi šli na sodišče, bi nas obsodili zaradi greha. Torej bi bili obsojeni, vendar zaradi preobrata, ki se je zgodil na križu, smo sedaj svobodni in oprani greha. Kristus je vzel našo krivdo, umrl za nas, da imamo po njem večno življenje.
On je tudi vir naše svobode pred strahom pred smrtjo. V (2Tim 1,10) beremo: … razkril pa zdaj s pojavitvijo našega odrešenika Kristusa Jezusa, ki je uničil smrt in razsvetlil življenje in nepropadljivost po evangeliju, …
Kot vidimo, verniki ne bodo preživeli večnosti v trpljenju v ognjenem jezeru. Toda večnost je neskončno boljša kot preprosto ne-trpljenje. V (Jn 14,2) beremo: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor?
Poleg tega ta kraj ni nekakšna dežela negotovosti. Ni se nam treba spraševati, ali nam bo tam všeč ali se bomo vključili. To je naš pravi dom z našo pravo družino in pravim Bogom. Tja gremo. V (Flp 3,20-21) beremo: Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa.
Bog je vir naše svobode pred legalizmom. V (Gal 5,1) beremo: Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti. Včasih pozabimo, da je tudi legalizem lahko oblika suženjstva.
https://www.youtube.com/watch?v=vNpLx5iVuz0
Enkrat, ko smo osvobojeni od … imamo svobodo do …:
Bog je tako dober. Osvobodi nas od našega greha in nam da svobodo in večno življenje.
Božja beseda ima o tej zadevi jasno in odločno stališče, zato ne dovolimo, da nas kdo prepriča v nasprotno:
- V (Gal 5,13-14) beremo: Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
- V (1Pt 2,16): Živite kot svobodni ljudje, vendar ne tako, da bi bila vaša svoboda zagrinjalo zla, ampak kot Božji služabniki.
- V (Rim 6,1-2): Kaj bomo torej rekli? Naj vztrajamo v grehu, da se pomnoži milost? Nikakor ne. Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem?
- V (1Kor 10,23-24) pa beremo: »Vse je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse je dovoljeno,« toda vse ne izgrajuje. Nihče naj ne išče svoje koristi, temveč korist drugega.
Zdaj, ko smo si razjasnili te stvari, si razjasnimo še to, kaj pa lahko počnemo. Kaj je za nas koristno.
Po Jezusu Kristusu se lahko približamo Bogu. On je naš vir svobode. V (Heb 10,19-22) beremo: Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. (Mt 27,51)
Po tem dogodku imamo neposreden dostop do Boga. On postane vir naše svobode, nekdo ki mu lahko predamo svoje skrbi in prošnje, čeprav jih že pozna. V (Flp 4,6) beremo: Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.
Bog je tudi vir naše svobode, ker se z Njim lahko povezujemo kot njegovi otroci in dediči. V (Gal 4,6-7) beremo: Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu. Čeprav je v tem verzu beseda sin, je enako mišljeno tudi za Božjo hči.
On je vir naše svobode, da gremo z Njim skozi naše življenje. V (2Kor 6,15-17) beremo: Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliάrjem? Kaj imata skupnega verujoči in neverujoči? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Zato pojdite iz njihove srede in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikajte; in jaz vas bom sprejel …
Pred odrešenjem je človek ločen od Boga in živi v svetu kot njegov član. Po odrešenju pa nas Bog kliče, da smo ločeni od sveta, da naj živimo, kot Božji otroci. Da bomo še naprej obstajali v svetu, vendar to ni več naš dom.
Bog je tudi vir naše svobode, zato so lahko pri nas vidni sadovi Duha. V (Gal 5,18; 22-23) beremo: Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. … Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.
Osvobodili smo se del mesa in dobili sadove Duha. Zato je On tudi vir svobode, da lahko živimo za Božje namene v svojem življenju. V (Ef 2,10) beremo: Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.
Ljudje imamo kup vprašanj, vendar prave odgovore nanje ima samo Bog. Zelo v redu je imeti ob sebi naravne spodbujevalce, in nekateri ljudje so prav neverjetni v spodbujanju drugih, in potrebujemo drug drugega, čeprav ima prave odgovore na naša vprašanja samo Bog.
On je vir naše svobode, da lahko resnično ljubimo druge. V (1Jn 4,7) beremo: Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Iz tega lahko sklepamo, da ljubezen ni prava ljubezen brez Boga, ker je vse, kar počnemo, tudi dobro, lahko omadeževano z grehom, Bog gleda v naše srce in v naše misli. Ko nismo odrešeni je lahko naša ljubezen do človeka tudi omadeževana, bodisi s koristoljubjem, manipulacijo, … Le v Kristusu lahko ljubimo tako, kot je Kristus nameraval, da naj bi se med seboj ljubili. Vemo namreč, da je Bog ljubezen. Zato je prava, brezpogojna ljubezen mogoča le z Bogom.
Bog je tudi vir naše svobode za vstop v nebesa. V (Jn 14,2-3) beremo: »V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.
O nebesih smo že govorili, vendar naj še enkrat ponovimo, da naša večnost z Bogom ni zagotovljena vsem ljudem. Kristjani, imamo svobodo vstopiti vanje, ker smo na novo rojeni. Nihče ne more Boga prisiliti, da pride vanje. Žal pa nas humanizem ne odrešuje. Ta, ki odloča o tem je Bog.
Za nas kristjane je osvobajajoče ko vemo, da ne glede na to, kaj se zgodi na tej strani večnosti oz. v naših življenjih, da bomo nekega dne, če bomo le živeli po Kristusovih naukih, v Gospodovi navzočnosti in se bomo lahko veselili življenja brez greha.
Smo v obdobju, ko smo obsedeni s svobodo, žal pa pri tem veliko oz. preveč ljudi ne vidi okov greha, ki jih držijo na tleh. Neverniki se počutijo svobodne, ko se odločijo za greh, ne da bi čutili, kako se okovi okoli njih zategujejo. Tudi mi, ki smo odrešeni po Kristusu in smo svobodni, si občasno izberemo suženjstvo. Rešeni smo, a nismo popolni. Vsakič, ko grešimo, si spet nadenemo okove. Ko se spominjamo, da je Bog vir naše svobode, se spomnimo tudi, da je svoboda na voljo vsakomur, ki se bo pokesal in veroval v Jezusa.
Obstaja le ena popolna svoboda in to daje Bog. (5Mz 5,28-29; 32-33)
Slavilni gib SVOBODA:
Bog želi osvoboditi tako naše srce, kot naš um in naše telo. Okovi so tako kot ograja okoli otroškega igrišča v vrtcih. Navidezno so otroci omejeni, a hkrati daje učiteljicam občutek varnosti, da bo z otroki vse v redu. Vendar, pomislimo na ptico v kletki ali ptico v naravi, katera ima večjo svobodo? Večina od nas bi trdila, da ptica v naravi. Bog podarja svobodo, ki nam jo zagotavljajo njegove meje. V (5Mz 5,33) beremo: Hodíte povsem po poti, ki vam jo je zapovedal Gospod, vaš Bog, da boste živeli, da vam bo dobro in boste podaljšali dneve v deželi, ki jo boste vzeli v last. Svobodo lahko ponazorimo z različnimi gibi, glede na to, kaj želimo s tem sporočiti oz. kaj želimo osvoboditi.
On želi osvoboditi naše srce. Ta gib izvedemo na tak način, da roki, z iztegnjenimi prsti, postavimo pred svoj prsni koš ter postopoma odročimo roke na levo in desno. Nato pa rahlo z desno nogo stopimo desno in ravno tako pogledamo v desno. Kot da bi odpiral svoje srce in ga osvobodil v Jezusovem imenu (slika 1).
Slika 1
Ko razmišljamo o negativnih stvareh, začnimo moliti, da presekamo vsa prekletstva nad nami: »Dragi Bog, hvala ti za modre parametre, ki si jih postavil za moje dobro, zato te prosim osvobodi me …« V (5Mz) so zapisane Mojzesove besede mlademu izraelskemu narodu, ko so bili tik pred vstopom v obljubljeno deželo. Včasih, sploh na začetku, nas je strah prepustiti se popolnoma Bogu, ker morda razmišljamo, da bomo izgubili kontrolo nad svojim življenjem. Vendar v (Mt 10, 9) beremo, da to ne drži: »Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.« Da želimo odstraniti vse iz našega življenja in zaživeti na novo, to pokažemo z gibom da z obema rokama naredimo X od zgoraj navzdol, pri tem gremo z desno nogo nazaj (slika 2). To je tudi en od načinov izvedbe tega giba.
Slika 2
Ko enkrat izkusimo svobodo Božje navzočnosti, si jo želimo ponovno izkusiti. V (2Kor 3,17) beremo: Gospod je namreč Duh, kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. Naslednji možen način izvedbe giba Svoboda je tak, da z rokama zaokrožimo okoli svojega telesa in pri tem se zavrtimo v krogu, (glej posnetek) na koncu pa roke odročimo levo in desno. Gib zgleda, kot da bi se odeli v plašč Božje prisotnosti (slika 3).
Slika 3
Preden pa dojamemo, da je to Božja prisotnost, si moramo osvoboditi um, saj je Bog izven razuma. Gib ki to ponazori, zgleda tako, da obe roki približamo našemu obrazu oz. glavi (slika 4), z desno nogo stopimo vstran in nazaj, roki pa hkrati razširimo levo in desno.
Slika 4
Naslednji način giba je zelo podoben načinu osvobajanja srca, le da ga izvedemo hitro, brez obotavljanja.
V (Ps 22,4) beremo: »In ti si Sveti, prestoluješ nad hvalnicami Izraela.« Jezus je nam, ki verujemo vanj, obljubil, da če se bomo držali njegovih zapovedi, da nam bo dal Svetega Duha, da prebiva v nas (Jn 14,16), in hkrati nam je obljubil, da bo vedno z nami do konca sveta (Mt 28,19-20). Zadnji način izvedbe giba Svoboda pa je, gib, ki ponazori osvoboditev našega telesa. Ta gib izvedemo tako, da z desno roko zaokrožimo nad našo glavo, pri tem se sklonimo, nato obe roki, v višini našega prsnega koša razširimo levo in desno, nogi pa sta druga poleg druge (slika 5).
Comments
Post a Comment