Slavljenje in Božja moč, ki se spusti preko

Mnogi ljudje v krščanski skupnosti uporabljajo izraze kot so ples čaščenja, slavilni ples, duhovni ples, preroški ples ali krščanski ples večinoma kot sopomenke, ples pa kot sredstvo izražanja čaščenja, zahvale ali slavljenja Boga, včasih tudi za pripovedovanje zgodbe ali za posredovanje krščanskega sporočila.

Čeprav tehnično gledano obstaja razlika med besedami »slavljenje«, »čaščenje« in »prerokba«. Mnogi ljudje v krščanskih skupnostih te besede uporabljajo kot sopomenke, ko gre za slavilni ples. Vsi izrazi, kot so »ples čaščenja«, »slavilni ples«, »preroški ples«, »krščanski ples«, »duhovni ples«, »ples zahvaljevanja« ali »liturgični ples« se sicer uporabljajo za isti plesni žanr, čeprav nekateri ljudje vztrajajo, da obstajajo nekatere razlike med njimi.

Slavilni ples ali duhovni ples je način slavljenja Boga in ne način naše zabave ali umetniškega izražanja. Čeprav je ples v cerkvi po naravi res umetniški, pa umetniško izražanje ni primarni cilj. Namesto tega je duhovni ples namenjen predvsem čaščenju in slavljenju Boga.

Medtem, ko nekateri ljudje uporabljajo za slavljenje Boga glasbo in pesem, drugi ustvarjajo slike ali druge oblike umetniških del, da z njimi izražajo čaščenje, hvaležnost in občudovanje Boga. Na enak način pa nekateri ljudje uporabljamo tudi ples, da bi z njim povedali zgodbo, prinašali sporočilo ali hvalili in častili Boga.

Najbolj logično mesto za iskanje izvora ali vira slavilnega plesa je vsekakor Sveto pismo. V Svetem pismu je veliko primerov slavilnega plesa, omenjen je že v Stari zavezi. Eden izmed teh primerov je Mirjam, ki vodi izraelske ženske v plesu, potem ko so prišle skozi Rdeče morje, drug tak primer je David, ki pleše pred Gospodom in tretji primer so ljudje, ki slavijo Boga s plesom v nekaterih psalmih.

Tudi svetopisemski odlomki govorijo o slavilnem plesu. (2Mz 15,20; Ps 150,4) V (Ps 149,3) beremo: »Naj hvalijo njegovo ime s plesom, na boben in citre naj mu igrajo.« V (2Sam 6,14-22) beremo o tem, kako je David z vso močjo plesal pred Gospodom in nam ponuja čudovit primer, kaj pomeni resnično predati se Bogu v slavljenju.

Različni so tudi načini izvajanja slavilnega plesa. Ena od formalnih definicij plesa je, da gre za niz korakov in gibov, ki se izvajajo ob glasbi. Pogosto se izvaja v hitrem, optimističnem tempu, zanj pa je značilno mahanje z rokami nad glavo, pogumno ploskanje in zibanje telesa. S to razliko, da nekateri slavilni plesalci ne uporabljamo samo glasbo, ampak včasih plešemo tudi na branje božje besede iz Svetega pisma. Nekateri slavilni plesalci smo zelo natančni pri izražanju pomena določenih besed s posebnimi gibi, spet drugi koreografiramo svoje plese, da se ujemajo z določenimi glasbenimi deli na estetsko prijeten način, tretji pa preprosto plešemo v trenutku, na kakršen koli način, za katerega verjamemo, da nas vodi Sveti Duh. Nekateri plesalci uporabljamo tudi rekvizite, kot so zastave (slika 1), šali (slika 2), trakovi (slika 3) ali tamburini (slika 4), razni transparenti, drugi pa preprosto uporabljamo svoja telesa. Verjetno pa obstajajo tudi druge oblike slavilnega plesa, saj obstajamo ljudje, ki smo vešči drugih oblik in prav tako častimo Boga na naš način slavljenja.

Vse te oblike umetnosti, vključno s pisanjem, petjem, igranjem na inštrumente ter plesom lahko uporabljamo za slavljenje Boga in za deljenje svetopisemskih resnic.

Čeprav je ples v slavljenju lahko za vsakogar videti zelo drugače, pa vse oblike plesa v slavljenju slavijo Boga Očeta. Včasih imamo plesalci možnost deliti svoje talente v cerkvenih občestvih, spet drugi raje plešemo zasebno in tako častimo Boga doma v svojem domu. Ne glede na okolje ali obliko pa je ples živahna oblika slavljenja, kadar ima iskren namen slaviti Boga in kadar ga izvajamo Bogu predani kristjani.

       Slika 1                                        

    Slika 2  

                                            

Slika 3  

                                             

                               Slika 3

   Slika 4

Nekatere slavilne plese koreografiramo celo visoko talentirani in izobraženi plesalci v plesno-slavilni skupini, ki se osredotočamo na posebne teme v zelo formalnem okolju. Na primer eden takih je, Ballet Magnificat, ki je skupina slavilcev, ki je posvečena predstavljanju dobre novice o Jezusu Kristusu ljudem skozi balet.

Ballet Magnificat

https://www.youtube.com/watch?v=z03w6Sl4Bag

Običajno ljudje raje plešemo v žanrih v katerih smo se izobraževali in smo v njih spretni. Namreč slavilni ples oz. ples čaščenja ima veliko podobnosti s sodobnimi plesi, v njem najdemo tako mešanico baleta, jazza in hip-hop, kot druge sloge. V njem lahko najdemo tudi številne glasbene tradicije, ki pa se med seboj ne omejujejo. Včasih vključuje celo gimnastične elemente. V nekaterih krščanskih plesnih krogih pa so postali izredno priljubljeni tudi izraelski plesi s hebrejskimi pesmimi.

V slavilnem plesu lahko sodeluje vsak, ki se čuti poklicanega k slavljenju Boga in izražanju svoje vere, ni nujno da je profesionalni plesalec ali študent plesa, čeprav nam študij plesa na krščanski univerzi zagotovo omogoča še večje znanje o slavilnem plesu.

Slavilci s plesom smo lahko katere koli starosti, spola ali ravni izkušenj. Edina zahteva, ki jo ima slavljenje s plesom je, da čutimo resnično radost, ko slavimo Boga, da imamo željo slaviti Boga s plesom in da želimo deliti svojo vero z drugimi skozi ples. Krščanski verniki smo spodbujeni, da plešemo za Gospoda, ne glede na slog ali obliko plesa, in da storimo vse, za kar smo poklicani.

Ko se prepustimo Bogu, da nas uporabi preko gibanja naših rok in telesa, spoštujemo njegovo voljo, ki nam jo je položil v srce. Naša človeška telesa so templji in skozi Kristusovo prizmo lahko z gibanjem slavimo in častimo Boga Očeta. Slavilni ples je med poslušanjem slavilne glasbe lahko tako preprost kot zibanje telesa naprej in nazaj, lahko pa vključuje tudi kompleksne, koreografirane gibe.

Slavilci s plesom smo poklicani, da plešemo zanj na kakršen koli način, ki nam narekujeta naše srce in telo, pod vodstvom Svetega Duha. Spoštujemo njegovo in našo željo po plesu in storimo to za Jezusa. Ples je univerzalen izraz čustev in je lahko čudovit način, da izrazimo svoje veselje in hvaležnost Tistemu, ki nam je dal te darove in talente.

Za slavljenje obstajajo različni plesni kostumi. Med njimi je ogromno možnosti. Nekateri raje plešemo v osnovnih oblačilih, kot so kavbojke in majice s kratkimi rokavi ter ulična obutev, medtem ko drugi raje oblečemo posebej oblikovane kostume, ki se ujemajo z glasbo in z zgodbo plesa. Vse to pa je odvisno od namena in proračuna udeležencev.

Formalna plesna skupina si običajno lahko privošči dobro glasbo, odlično koreografijo ter spretne kostumografinje ter šivilje. Najstniki iz lokalne mladinske skupine pa si morda lahko privoščimo le ujemajoče se kavbojke in majice s kratkimi rokavi.

Vendar se moramo zavedati, da ni toliko pomembno to, kako smo oblečeni, kot to, kako smo iskreni pred Bogom in to da delujemo enotno, v kolikor slavimo v skupini.

Kombinacija plesa in slavljenja je močna oblika duhovnega izražanja. Gibanje je smiseln način spoštovanja vere, poglabljanje povezave z Bogom in navdihovanje drugih z ustvarjalnim in iskrenim slavljenjem.

Ena od neverjetnih stvari pri stvarjenju Boga je, da je vsako bitje edinstveno na svoj način. Čeprav imamo ljudje morda podobno genetsko sestavo, imamo vsi svoje različne izkušnje in poglede, vključno s pogledom na sprejemljivost slavljenja s plesom.

Nekateri morda z odprtimi rokami sprejemajo slavljenje s plesom v krščanskem okolju, drugi pa ne, toda v odlomkih, kakršen je npr. (Ps 149,3), vidimo da Sveto pismo podpira ples kot način slavljenja Boga. Priznati pa moramo tudi, da so v zadnjih letih postale cerkve in krščanski krogi bolj odprti in sprejemljivi za različne oblike slavljenja, vključno s plesom.

Ljudje, ki uživamo v plesu, ga lahko uporabljamo za Božjo slavo, kot sredstvo veselja in slavljenja ter za služenje Kristusovemu telesu. Pomembno si je zapomniti, da če nam je Bog v srce položil željo, da ga slavimo s plesom, petjem ali z ustvarjanjem druge oblike umetnosti, potem smo bili ustvarjeni, da te naše talente uporabimo za slavo Boga.

Ljudje morda govorijo, da je ples za Boga videti le kot ples, toda dejansko se v duhovnem svetu na tak način lahko razvija globok oseben odnos z Bogom.

Če je v naše srce Bog vnesel plamen, da bi ga slavili in častili, potem poiščimo priložnosti za to. Naš Bog je neizmerno dober, milostljiv in neizmerno ljubeč in zasluži si, da njegovo ime slavimo in častimo.

Ples in slavljenje sta namreč tesno povezana, saj eno dopolnjuje drugo. Plesalci smo od Boga prejeli poseben talent, da lahko z vero navdihnjenim ustvarjalnim gibanjem delimo dobro novico o Jezusu Kristusu.

V mnogih krščanskih tradicijah velja slavilni ples kot oblika duhovnega vojskovanja in ne le kot izraz veselja. Ne gre za predstavo, gre za aktivno, močno orožje za spreminjanje ozračja, s katerim prekinemo duhovne spone, preženemo temo in privabimo Božjo prisotnost, kar ustvari posebno atmosfero. Slavilci z gibi oz. plesalci uporabljamo slavilne gibe, opisane kot »bojni ples«, za ponazoritev duhovne bitke. Z njimi premagamo temo in razglasimo zmago, kar se ujema s svetopisemskimi koncepti, kjer slavljenje premaga sovražnike, kot je bilo razvidno iz zgodbe o Pavlu in Sili. (Apd 16,16-40)

Namreč v slavljenju božjega ljudstva prebiva Bog. V (Ps 22,4) beremo: »In ti si Sveti, prestoluješ nad hvalnicami Izraela.« Ples je duhovno orožje podobno molitvi ali svetim spisom, ki se uporablja za boj nevidnih duhovnih bitk med angeli in demoni. (Ef 6,12)

Kot vidimo On prihaja živet in prebivat z nami, ko ga mi slavimo. Ko se razodene njegova slava in prisotnost, se tema umakne, nevihte se pomirijo in demonske sile v grozi bežijo. Slavljenje je orožje, na katerega hudič nima odgovora.

Njegovi vplivi so različni:

- s slavljenjem prinašamo Božjo navzočnost,

- s slavljenjem odstranimo prekletstvo,

- s slavljenjem prinašamo odpuščanje,

- s slavljenjem prinašamo ozdravljenje,

- s slavljenjem prinašamo svobodo, v (Apd 16,25-26) beremo: »Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali. Iznenada pa je nastal silen potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala; v hipu so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom so odpadle verige.« Medtem ko sta Pavel in Sila slavila Boga, sta bila osvobojena, onadva in ljudje okoli njiju.

- s slavljenjem prinašamo Božji blagoslov,

- s slavljenjem prinašamo vodstvo Svetega Duha, v (Apd 13,2) beremo: »Ko so opravljali službo Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh rekel: »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!« Prvi kristjani so med slavljenjem prejeli klic in vodstvo.

- s slavljenjem prihajamo v stik z Bogom,

- s slavljenjem molimo k Bogu in približamo Jezusa ljudem ter jih pripeljemo v Njegovo navzočnost.

Pri slavilnem plesu gre lahko tudi za izraz zmage, kajti koreografija pogosto prikazuje premagovanje bojev, prejemanje blagoslovov ali razglašanje zmage nad duhovnimi silami, kar odraža veselje ob zmagi. Svetopisemski primeri, ki to potrjujejo, so sklicevanje na kralja Davida, ki pleše pred Gospodom, ali na Pavla in Silo, ki sta bila osvobojena iz zapora s hvalnico, kar pa še poudari moč močnega, aktivnega slavljenja.

To lahko izvedemo:

- z namernim gibanjem, kjer se plesalci gibljemo z nekim namenom, da interpretiramo sporočila pesmi in uprizarjamo duhovne teme, pri čemer je vsak naš korak molitveni.

- z osredotočenostjo na Boga, ko dejanje preusmeri pozornost s posvetnih težav na Boga in sprosti njegovo moč, da se Bog bori v imenu vernika.

- ter z veseljem, ki je kot izraz kljubovanja, izražanje intenzivnega veselja in hvale se razume kot radikalno dejanje, ki zmede in premaga sovražnika, ki uspeva preko našega obupovanja, ker smo v bojevanju najboljši takrat, ko nismo osredotočeni na hudiča.

Božja strategija za duhovno bojevanje je slavljenje. Ko ga slavimo se osredotočamo na to, kdo je in mu zaupamo, da se On bori v našem imenu. Slavljenje prinaša Jezusovo navzočnost, odstranjuje prekletstvo, prinaša odpuščanje in ozdravljenje, prinaša svobodo in blagoslov, prinaša glas Svetega Duha, nas postavlja iz oči v oči z Bogom in druge pripelje v Njegovo navzočnost. To je moč slavljenja.

Z vključevanjem plesa v času slavljenja, v cerkveno okolje in v krščanske konference, lahko ustvarimo učinkovit način izražanja vere in tako okrepimo odnos z Bogom. Skozi ples lahko sodelujemo pri slavljenju Boga z umom, s telesom in z dušo.

Ko vključujemo slavilni ples v slavljenje, v cerkveno okolje, moramo upoštevati njegov vpliv na naslednja področja:

- Molitev: slavilni ples lahko pomaga vernikom doseči večjo motivacijo.

- Sveto pismo: včasih slavilni ples spremlja branje božje besede, v teh primerih lahko služi kot ponazoritev ali pomoč pri razlagi svetopisemskega odlomka. Navsezadnje je slavilni ples oblika umetniške komunikacije, zato je lahko primeren, da ga uporabimo za posredovanje sporočila Božje besede.

- Poglobitev vere: skozi slavilni ples lahko občinstvo in plesalci potrdijo svojo vero in se zbližajo z Bogom.

- Zahvala Bogu: Krščanska vera je lahko vesela, slavilni ples v cerkvi pa se lahko uporabi za zahvalo Bogu, hkrati pa za slavljenje Boga.

Ko slavljenje z gibi vključimo v bogoslužje, moramo upoštevati različne dejavnike, saj je ples lahko improviziran, kar pomeni da gre za iskreno izražanje spontanega veselja ali pa koreografiran in načrtovan vnaprej. Lahko gre za skupinsko dejavnost ali pa za samostojni podvig in lahko vključuje različne plesne stile.

Boga lahko slavimo tudi v času hude bitke, da vidimo njegov obraz, ko smo bolni, da bomo ozdravljeni. V nebesih ga bomo častili večno in nikoli več ne bomo imeli priložnosti, da bi to počeli v času bolečine. Slavljenje v času bolezni, bolečine in zmede je daritev, ki jo damo Bogu.