Slavljenje kot orožje v naših rokah

 

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. Ob vsaki priložnosti molíte v Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete. Molíte tudi zame, da mi bo dan govor, ko bom odpiral usta, tako da bom neustrašeno oznanil skrivnost evangelija, za katerega opravljam poslanstvo v verigah, in govoril o njem s srčnostjo, kakor je moja dolžnost. (Ef 6,10-20)

Slavljenje Boga je zelo močno, ker nam odvrne misli od težav in pomanjkljivosti ter nam pomaga da se osredotočimo na Boga. Slavljenje bi moralo biti pomemben del našega vsakodnevnega duhovnega premišljevanja. Spodbuja nas k razmišljanju in cenjenju Božjega značaja. Slavljenje dvigne naš pogled z zemeljskega na nebeško. To so štirje razlogi za slavljenje Boga.

Za toliko stvari smo lahko Bogu hvaležni in toliko razlogov imamo, da mu damo slavo. Dal nam je življenje, zagotavlja nam osnovne potrebe in nam ljubljene, ki nam prinašajo družbo skozi vse življenje. Mnogim od nas je omogočil, da izkusimo veselje otrok in vnukov, napolnil nam je življenje s številnimi prijetnimi blagoslovi, ki nam prinašajo tolažbo in mir, in kar je najpomembnejše, prinesel nam je odrešenje po delu svojega Sina. V (Jak 1,17) beremo: »… vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.«

Naša življenja bi morala biti polna hvaležnosti in dejanj, ki povzdigujejo Boga. Že danes je dan, ko imamo odlično priložnost, da slavimo Boga za njegova čudovita dela. Tako v stari, kot v novi zavezi imamo odmevna sporočila slavljenja in povzdigovanja našega Mogočnega Boga za njegova neverjetna dejanja. V (Ps 104,24;31) beremo: »Kako veliko je tvojih del, o Gospod! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij.«, »Gospodova slava naj traja na veke, Gospod naj se veseli nad svojimi deli.«

Služimo mogočnemu, popolnemu in strahospoštovanja vrednemu Bogu, ki osebno skrbi za nas. V (Ps 148,1-5) beremo: »Aleluja! Hvalite Gospoda z nebes, hvalite ga na višavah! Hvalite ga, vsi njegovi angeli, hvalite ga, vse njegove vojske! Hvalite ga, sonce in luna, hvalite ga, vse svetle zvezde! Hvalite ga, nebes nebesa, ve vode, ki ste nad nebom! Naj hvalijo ime Gospodovo, zakaj on je ukazal, in bili so ustvarjeni.«

Povzdigovanje s hvalo in slavljenje Boga je duhovno orožje v vojni, sredstvo za osvoboditev iz trdnjav teme. Včasih se moramo preprosto s slavljenjem izvleči iz sovražnikove pasti tako, da iz srca glasno povzdigujemo Boga, zato shranimo Božjo besedo v svojem srcu, da bo spontano prihajala iz našega srca.

Slavljenje z gibi ponavadi izvajamo na duhovno glasbo v kateri je besedilo napisano na osnovi Božje besede, slavljenje pa lahko uporabimo tudi kot duhovno orožje.

Tukaj je nekaj praktičnih načinov, kako uporabljati slavljenje kot duhovno orožje:

- Slavimo z vero: Slavimo Gospoda z vero, ko nas Gospod vabi v to tudi, če okoliščine niso take kot si želimo. V (Heb 13,15) beremo: »Po njem torej Bogu neprenehoma prinašajmo na oltar hvalno žrtev, namreč sad ustnic, ki slavijo njegovo ime.«

- Meditirajmo o svetopisemskem odlomku iz bogoslužja: Svetopisemska odlomka (Ps 150 in Raz 4) sta odlomka, ki govorita o povzdigovanju Boga.

- Vključimo slavljenje v našo jutranjo rutino: Vsako jutro si vzemimo čas, da začnemo dan s slavljenjem Boga z glasbo, pri tem lahko uporabimo tudi kakšen gib, z molitvijo katero lahko dopolnimo s kakšnim gibom, npr. z gibom naš oče ali pa z gibom deklaracije, ali z branjem Svetega pisma.

- Na strah se odzovimo z dvignjenimi rokami: Ko nas obdaja strah, dvom ali zatiranje, dvignimo roke in slavimo Gospoda. Naj naše slavljenje utiša naš strah.

- Dobivajmo se v skupini: Skupno slavljenje je lepo, ker ustvarja enotnost med nami in pomnoži moč slavljenja. (Mt 18,20)

Slavljenje v naprej razglaša zmago. Slavljenje je tako močno, ker oznanja zmago, še preden je zmaga sploh dosežena. Bog je Izraelcem naročil, da naj vpijejo v bitki za Jeriho. In sedmi dan se je obzidje zrušilo. (Joz 6,15-20)

Slavljenje je dejanje vere, ki pravi: »Bog verjamem vate, v tvojo zmago, čeprav je še ne vidim.« To odvrne naš pogled od bitke in ga usmeri na Boga, ki se bori za nas.

Slavljenje je naše orožje. Slavljenje je veliko več, kot le nedeljska jutranja dejavnost. Je nadnaravno orožje, ki spremeni vzdušje, utiša hudiča in v naše boje vnese Boga. Ne glede na strah, temo ali ogromne ovire, s katerimi se soočamo, slavljenje prinaša Božjo zmago v naše življenje.

(2Krn 20) in nešteta pričevanja potrjujejo, da je to res. Ko povzdignemo svoj glas v hvalo, se Bog bori za nas! Naj bo slavljenje naš odgovor v vsaki bitki, izjava Njegove veličine nad tem, s čimer se soočamo, zaupajmo Mu, v njegovo zmago. Zapomnimo si, da bitka ni naša – pripada Gospodu.

Naše Božje orožje za vojskovanje s katerim lahko razpolagamo so resnične Božje besede. V Svetem pismu (Ef 6,17) beremo: »Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda.« Božja beseda je živa in dejavna (Heb 4,12), navdihnjena od Boga (2Tim 3,16) in je resnična. (Jn 17,17)

Sveto pismo nam govori o edinem ofezivnem orožju, ki premaga sovražnika, ko si nadenemo njegovo bojno opremo, ki nam jo je dal in postanemo njegova nebeška vojska. (Ef 6,13-20)

https://www.youtube.com/watch?v=EtnHKWF5QeM&list=RDEtnHKWF5QeM&start_radio=1

Njegova beseda je orožje našega bojevanja s katerim lahko uničimo vsako trdnjavo. Čeprav je sovražnik močan in so zidovi visoki, imamo Boga, ki je še močnejši in višji. Spomnimo se Jozueta, ko se je bojeval v bitki pri Jerihi in se je obzidje podrlo. Obstaja tudi pesem, ki govori o tem, kako so Izraelci hodili okoli mesta, kako so trobili na trobente in kako se je obzidje zrušilo. To nam je lahko vzpodbuda, ko se srečujemo z najtežjimi življenjskimi težavami. Bog nas nikoli ne bo zapustil, in on je močnejši od vsake naše težave in višji od vsakega zidu.

V (2Kor 10,3-6) beremo: »Res živimo v mesu, a se ne bojujemo v skladu z mesom. Orožje našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave. Podiramo razmisleke in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu. Pripravljeni smo kaznovati vsako neposlušnosti, ko se bo vaša poslušnost dopolnila.«

V tem odlomku Pavel v Korinčanih zagovarja in opredeljuje svoje delovanje. V svoji definiciji pojasnjuje tri stvari glede svojega delovanja, kar pa velja za vsako delovanje.

Zavedati se moramo, da smo v neprestani vojni. Kot verniki v tem svetu živimo, kot »Božji poslanci na vojnem prizorišču« Ker živimo v padlem svetu, se borimo z grehom v sebi, z grehom v drugih in z grehi v svetovnih sistemih. V (1Pt 5,8) beremo: »Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.« Tudi Pavel v svojih pismih pogosto uporablja vojaške simbole, da bi z njimi poudaril intenzivnost krščanskega življenja. (Flp 2,25; Ef 6,10-20; 2Tim 2,3-4) Jasno nam mora biti, da je krščanska pot polna bojev.

Zavedati se moramo, da moramo uporabiti za to, da zmagamo, pravo orožje. Naše orožje mora biti primerno za bitko, ki je pred nami. Pavel pojasnjuje, da meseno orožje ne bo delovalo. Orožje, ki ga potrebujemo, mora imeti božansko moč, da bo učinkovito.

Kaj pa potrebujemo in kakšno je to orožje, da bo učinkovalo?

Takšno orožje so rema besede oz. Božje besede, ki izvirajo iz Svetega pisma in zarežejo kot dvorezen meč, edino orožje, ki ga je dal Bog nam, ko smo oblečeni v Božjo bojno opremo in izvršujemo njegovo voljo. (Ef 6,13-20) Ne dovolimo, da nam sovražnik dela utvare, da to ne deluje, saj je resnica, da ima to orožje Božjo moč, »ki jo je Bog zasnoval«, in je namenjeno Božjemu ljudstvu.

Jerihonsko obzidje ne bi padlo, če Božje ljudstvo ne bi ubogalo njegovega ukaza. In nobeno vpitje in trobente ne bi povzročile, da bi se obzidje zrušilo, če tega ne bi zapovedal Bog.

Zavedati se moramo, da je Božje orožje namenjeno doseganju določene naloge in k uničevanju trdnjav. V vojni se bitke dobijo, ko se trdnjave osvojijo.

Kaj pa so trdnjave?

Pavel pravi, da so to »prepiri in vsako vzvišeno mnenje, ki se dviga zoper Božje spoznanje«, nekaterim znani pod izrazom »intelektualni gradovi«. To so trdnjave človeške modrosti, vključno z vsakim znanjem, ki poskuša zasesti mesto, ki pripada Božji besedi. Navsezadnje so to lažni nauki, laži in ponarejene resnice. Tako kot obzidje Jerihe so tudi ti zidovi visoki in mogočni, tisti, ki gledajo vanje, pa občutijo strahospoštovanje do njih, vendar ti zidovi posvetne modrosti ne morejo obstati pred Vsemogočnim Bogom. Modrost sveta je Bogu norost. (1Kor 3,19)

Te trdnjave so lahko javni svetovni nazori in nauki, lahko pa so tudi osebne narave. Javne trdnjave postavlja svet. Osebne trdnjave so tiste, ki jih postavljamo sami v naši lastni grešnosti. V svojem življenju lahko zgradimo trdnjave iz stvari, ki jih dvignemo nad Kristusa, in te bodo zahtevale našo zvestobo. Te grešne navade, ki so se začele kot majhne, nas zdaj delajo za sužnje. V (Rim 6,16) beremo: »Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni, ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost.«

Kakor poganske idole, postavljene namesto Boga (2Kr 21), gradimo sedaj te trdnjave in jim izkazujemo hvalo, čaščenje in slavljenje, ki pripada samo Bogu. Božja rema beseda, orožje, ki nam ga je dal, je namenjeno rušenju teh zidov in uničenju teh idolov, da jih nikoli več ne zgradimo.

Kaj pa to pomeni za nas?

Božjega dela ne moremo opraviti s človeškimi sredstvi. Kot njegova nebeška vojska smo zavezani k opravljanju Božjega dela z Božjimi sredstvi. Borimo se v moči Svetega Duha z Božjimi besedami.

Delovanje za Boga opravljamo na bojišču. Nenehno se dogaja v duhovnem svetu boj. Ne z mesom in krvjo, ampak z duhovnimi silami teme. (Ef 6,12) Ljudje smo nenehno ujeti med laži, ki prihajajo bodisi v naš um ali pa iz okolice v kateri živimo. Zato imamo mi nebeška Božja vojska odgovornost, da primemo za orožje in pomagamo uničiti trdnjave.

Mi, Božji otroci imamo najmočnejše orožje. Ko vihtimo z Božjo besedo, katero lahko podkrepimo s slavilnimi gibi, ki jih opolnomoči Sveti Duh, imamo božansko moč uničiti trdnjave. Duhovni boj se bije z duhovnim orožjem, ne z mesenimi tehnikami, teorijami in terapijami.

Nobeno drugo orožje ni potrebno. Za pomoč v bitki niso potrebni nobeni zunanji viri. Posvetna modrost se ne sme vmešavati. Samo Božja beseda lahko izpolni Božjo voljo na Božji način, za Božjo slavo.

Zidovi se bodo porušli. Ko nebeška vojska uporabi v boju Božjo rema besedo, se podrejo zidovi dvoma, skušnjave in greha, porušijo se utrdbe posvetnih ideologij, laži in življenjskih problemov, življenje moškega in ženske pa se lahko spremeni.

Bog nam je dal na razpolago njegove »dragocene in največje obljube« v (2Pt 1,4), da jih uporabimo za rušenje trdnjav. Čeprav je sovražnik močan in so zidovi visoki, imamo Boga, ki je močnejši in višji.

Trdno se držimo tega, kar je Bog rekel, kar je Bog obljubil. Zavedajmo se tega da Bog ne laže. Njegova milost je močna in je zgradila nebesa, zato, če ne vidimo rezultatov takoj, nadaljujmo z bojem, zaupajoč v Boga in v njegovo Besedo.

Zavedajmo se tega, kar pravi v (Ps 22,4): »In ti si Sveti, prestoluješ nad hvalnicami Izraela.« Ko ga mi slavimo, On prihaja med nas živet in prebivat. Ko Bog razodene svojo slavo in svojo prisotnost, se tema umakne, nevihte se pomirijo in demonske sile v grozi zbežijo. Slavljenje je naše orožje, na katerega hudič nima odgovora in obrambe.

Zato je slavljenje oblika duhovnega bojevanja, je božja strategija za duhovno bojevanje. Ko ga slavimo, se namreč osredotočamo na to, kdo On je in zaupamo vanj, On pa se bori v našem imenu.

Slavljenje ima moč, da ponovno uskladi našega duha z Božjim duhom. Življenjske preizkušnje namreč izrinejo našega duha iz ravnovesja. Slavljenje je močan način, da svetu izpovemo svojo vero in s tem si zagotovimo, da Kristus izpoveduje naše ime nebeškemu Očetu. V (Lk 12,8-9) beremo: »Toda povem vam. Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli.«

Ni toliko pomembno kako izgleda naše slavljenje, bolj je pomembno to, ali slavimo Boga iskreno in kaj dosežemo s tem. Včasih mislimo, da je moč slavljenja odvisna od boljših mikrofonov, od usposobljenosti slavilcev, od tega ali nam je pesem poznana ali ne. Tako presoja mesen človek.

Seveda ni nič narobe, če Boga slavimo spodobno in urejeno, kot omenja Pavel v (1Kor 14,40): »Vse pa naj poteka spodobno in urejeno.«

Vendar nas ne izgrajuje »red« v slavljenju, temveč samo iskreno slavljenje ima moč, da nas blagoslovi in izgradi v Kristusu.

Torej je lahko slavljenje skupina 600 profesionalnih slavilcev, ki čudovito slavijo v veličastni stavbi z vso najnovejšo tehnologijo pod vodstvom profesionalnih duhovnikov, ali pa skupina 60 ljudi v ogreti stavbi, ki se po svojih najboljših močeh trudijo s slavljenjem, ki ga ne znajo vsi zelo dober, s pomočjo prostovoljnih glasbenikov, ki vodijo slavljenje.

Slavljenje in povzdigovanje Boga, ni odvisno od kvalitete slavilcev in od števila slavilcev, odvisno je od našega iskrenega srca, ker le vodstvo Svetega Duha slavljenju daje moč in veličino.

Slavljenje usmerja našega duha k Bogu oz. k Svetemu Duhu. Na tem svetu je toliko motenj. Skrbimo za preživetje, soočamo se s težavami greha, z boleznimi in s smrtjo. Številne spremembe, ki jih doživljamo, ko rastemo od otroka do najstnika, pa vse do različnih faz odraslosti in starosti.

V zgodovini človeštva se bolj kot kdaj koli prej zahteva naš čas, pozornost in vključenost. Vsak dan izide 4000 knjig. Leta 1976 je bilo na spletu le 300 podatkovnih baz, danes pa jih je več kot 8000 z milijardami zadetkov informacij. Posledica tega je, da je težko dejansko izkusiti Božjo primarno zapoved, da ga ljubimo z vsem srcem, dušo in telesom.

Vsak dan smo lahko izčrpani, izgoreli, raztreseni, odmaknjeni in dezorijentirani zaradi nenehnega tolčenja in kričanja, da bi drugi pritegnili našo pozornost. Ko slavimo Boga, pa je to edino dejanje, ko se v enem samem dejanju, popolnoma osredotočimo na Boga, in ta pritegne naš um, srce, duha in telo, če se mu le prepustimo.

Gospod ne želi, da se v težavah zatekamo v alkohol, ali v kakšno drugo odvisnost, ampak želi, da se v težavah obrnemo Nanj. V (Ef 5,18-19) beremo: »In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda.«