SLAVILNI GIBI

V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. (1Tes 5,18) Bogu se lahko zahvaljujemo neposredno tako, da molimo k Njemu in mu dajemo hvalo. Vendar pa to ni edini način skozi katerega mu dajemo čast, hvalo in slavo. Hvalimo ga lahko tudi na številne druge načine, na primer z glasbo in z umetnostjo, s skupinskim čaščenjem ali tako, da drugim pripovedujemo o Njegovi slavi in o tem, kaj je naredil za nas. Lahko mu jo izrečemo kjer koli in kadar koli, dokler prihaja iz našega srca, ni napačnega načina s katerim povzdigujemo Boga. Kot kristjani lahko čutimo strahospoštovanje, ko razmišljamo o moči in veličini Boga. Pri izražanju teh občutkov vključimo tudi zahvalo Njemu. Kadar povzdigujemo Boga z molitvijo, začnemo molitev tako, da se obrnemo k Bogu. V Svetem pismu Jezus kristjanom daje vzorčno molitev, ki jo lahko uporabimo ne glede na to, za kaj po tej molitvi molimo. Njegova molitev se začne z neposrednim nagovorom k Bogu. Čeprav bo Bog vedel, da se pogovarja...

Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. (Rim 8,28) Da je to res, so vedeli že kristjani pred nami. V Svetem pismu najdemo različne hvalnice Bogu (npr. Davidova hvalnica, hvalnica apostolov, Anina hvalnica, Marijina hvalnica, hvalnica vernih, hvalnica ozdravljenega, Jezusova hvalnica Bogu, Mojzesova hvalnica, Simeonova hvalnica, Tobitova hvalnica, Zaharijeva hvalnica). Mnogi kristjani pa to doživljamo in občutimo tudi danes. Mi se spreminjamo, On ostaja isti. Zaradi vsega tega lahko resnično povzdigujemo našega Gospoda. S tem mu izražamo našo hvaležnost, za vse kar smo prejeli od Njega. V Svetem pismu (Ps 34,3-4) beremo: Z GOSPODOM se hvali moja duša, ponižni naj slišijo in se veselijo. Poveličujte z menoj GOSPODA, povzdigujmo njegovo ime vsi skupaj. Hvalnica se nanaša na povzdigovanje Boga. Gre za veselo pripovedovanje o tem, kaj je Bog storil za nas. Hvalnica in zahvala gresta z roko v roki, saj se zahvalj...

Ljubil si pravičnost in sovražil nepostavnost, zato te je Bog, tvoj Bog mazilil z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike. (Heb 1,9) Ko se trudimo doseči veselje, moramo najprej preveriti svoje znanje o Bogu (Jezusu) – to je to, v kar verjamemo o Bogu – primerjamo z Božjimi resnicami. Nič ni hujšega kot občutek, da je Bog brezbrižen do naše bolečine ali da ne izpolni svojih obljub. Ko se nam to zgodi, smo lahko z njim iskreni glede tega, kako se počutimo in ga prosimo, naj nam pomaga verjeti. Pomagal nam bo, da obrnemo svoja srca in misli k resnicam o njem, ki neizogibno ustvarjajo veselje v krščanskem srcu – in to se lahko zgodi v vseh okoliščinah, tudi sredi trpljenja. Temu pa pravimo veselje skozi bolečino. Biblijska resnica nas ne imunizira pred bolečino ali trpljenjem. Veselje lahko sobiva z neznosno žalostjo, malodušje pa ni vedno znak šibkega znanja o Bogu. Vemo, da je bil Pavel žalosten, da je Jezus jokal, ko je Lazar umrl. V (2Kor 6,8b-10) beremo: … kakor zapeljevalci, a venda...