Gib Povzdigovanje – Kaj je povzdigovanje Boga?

Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. (platišče 8,28)

Da je to res, so vedeli že kristjani pred nami. V Svetem pismu najdemo različne hvalnice Bogu (npr. Davidova hvalnica, hvalnica apostolov, Anina hvalnica, Marijina hvalnica, hvalnica vernih, hvalnica ozdravljenega, Jezusova hvalnica Bogu, Mojzesova hvalnica, Simeonova hvalnica, Tobitova hvalnica, Zaharijeva hvalnica). Mnogi kristjani pa to doživljamo in občutimo tudi danes. Mi se spreminjamo, On ostaja isti. Zaradi vsega tega lahko resnično vzdigujemo našega Gospoda. S tem mu izražamo našo hvaležnost, za vse kar smo prejeli od Njega. V Svetem pismu (Ps 34,3-4) beremo: Z GOSPODOM se hvali moja duša, ponižni naj slišijo in se veselijo. Poveličujte z menoj GOSPODA, povzdigujmo njegovo ime vsi skupaj.

Hvalnica se nanaša na vzdigovanje Boga. Gre za veselo pripovedovanje o tem, kaj je Bog storil za nas. Hvalnica in zahvala gresta z roko v roki, saj se zahvaljujemo Bogu in izkazujemo hvaležnost za to, kar On je. Hvalnica je priznanje vseh čudovitih, pravičnih Božjih dejanj. On je vreden pohvale. (Ps 18,3) Morda pri človeku ne bomo našli pravičnosti, pri Bogu pa jo bomo vedno, včasih pa tudi milost. Vendar se ne smemo zanašati na to, da je Bog milosten in da zato lahko delamo kar želimo. Milost daje On po svojem prepričanju, zato je to brezplačen dar, ki ni samoumeven, da ga dobimo.

Povzdigovanje (ang. Praise) ni isto kot čaščenje (ang. worship). Med povzdigovanjem in čaščenjem obstaja jasna razlika. Povzdigovanje ne potrebuje neke globoke zavesti, ampak samo vedenje, kaj smo doživeli, čaščenje pa prihaja iz globine našega srca. Ko povzdigujemo Boga, se mu zahvaljujemo in s tem slavimo njegovo mogočnost. Pri čaščenju pa obstaja veliko več kot le hvaljenje, gre za odnos, gre za našo ljubezen do Boga, za občestvo z njim.

Povzdigovanje ni le izraz hvaležnosti ali občudovanje Boga, je tudi naše orodje, ki krepi našo vero, usklajuje naša srca z Božjo voljo in prinaša duhovne preboje. Hvalnica Bogu ima neverjetne praktične koristi, katere lahko spremenite naše življenje. V (Jak 5,13) beremo: Če kdo med vami trpi, naj moli. Če je kdo dobre volje, naj pôje hvalnice.

Povzdigovanje in čaščenje sta dve pomembni besedi, ki ju najdemo v Svetem pismu. Obe se nanaša na naš izraz, kako častimo našega Boga in Očeta, vendar se bistveno razlikujeta. Razumevanje tega nam je lahko odlična priložnost, da se na nov in vznemirljiv način naučimo povezati z Bogom, preko njegovega sina Jezusa. V Svetem pismu (Ps 103,2) beremo: Slavi, moja duša, GOSPODA, ne pozabi nobenega dejanja njega, …

V krščanskih krogih se povzdigovanje in čaščenje običajno nanaša na petje. čeprav petje zagotovo igra pomembno vlogo pri izražanju hvale in pri čaščenju Boga, tako pomeni še globlji od zgolj petja. V (Ps 147,1) beremo: Aleluja! Zakaj dobro je prepevati našemu Bogu, zakaj prijeten je, hvalnica je primerna.

Povzdigovanje je lahko izraženo kot sproščeno, prekipevajoče, veselo in celo bučno pripovedovanje o Božji dobroti. V (Ps 150,1-6) beremo: Aleluja! Hvalite GOSPODA v njegovem svetišču, hvalite ga na nebesnem svodu njegove moči! Hvalite ga v njegovih silnih delih, hvalite ga zaradi obilja njegove veličine! Hvalite ga z glasom roga, hvalite ga s harfo in citrami; hvalite ga z bobnom in plesom, hvalite ga s strunami in flavto; hvalite ga na cimbale zvočne, hvalite ga na cimbale doneče! Vse kar diha, naj hvali GOSPODA. Aleluja!

V vsakdanjem krščanskem življenju se pesmi, ki so bolj optimistične, običajno imenujejo hvalnice, medtem ko se tišje, bolj premišljene pesmi imenujejo pesmi čaščenja. To je verjetno zato, ker med hitrejšimi in glasnejšimi pesmimi Gospodu plešemo, dvignemo roke in pogosto pogledamo navzgor (podobno kot so to počeli v stari zavezi). (2 Sam 6,14-22)

Nasprotno pa se pri počasnejši in tišji glasbi morda nagibamo k temu, da spustimo oči (lahko jih tudi zapremo), sklonimo glave in pokleknemo. Redko se zgodi, da slavilec z gibi med počasnejšo pesmijo čaščenja navdušeno pleše.

To niso absolutna pravila. Mnogi slavilci med optimističnimi pesmimi sklonijo glave, pokleknejo in globoko premišljujejo o Kristusu. Nasprotno pa ni običajno, da slavilci med počasno glasbo čaščenja skačejo, plešejo in kričijo. Ampak bodo mnogi slavilci pogledali navzgor, ko je glasba počasna in premišljena.

Razlog za to je zagotovo ta, da kristjani med hitrejšimi pesmimi običajno povzdigujejo Boga, medtem ko počasnejše melodije prinašajo občutek čaščenja. Kakorkoli že, podobnosti med tema dvema načinoma povezovanja z Bogom so veliko večje, kot njune razlike.

Ne glede na to, ali hvalimo Boga v naši glasbi in življenju ali ga častimo, nas tako povzdigovanje kot čaščenje pritegneta v Njegovo navzočnost, pomagata nam, da se zavedamo, da je On tukaj z nami in da je pomembnejši od vseh težav, s katerimi se trenutno soočamo v našem življenju.

https://www.youtube.com/watch?v=2kCjdajZBYQ&list=RD2kCjdajZBYQ&start_radio=1

S tem, ko ga povzdigujemo in se ponižamo pred njim, podredimo vsak del našega življenja, fizičnega, duševnega in čustvenega, Njegovi avtoriteti, ko s svojimi besedami in dejanji izjavljamo, da si On zasluži vso čast in hvalo, medtem ko izlivamo Njemu naše čaščenje.

Čeprav največkrat Jezusu Kristusu izkazujemo hvalnico in čaščenje med petjem, bi ju morali izkazovati pri vsem, kar počnemo v življenju. Namreč veliko več kot le petje pesmi je dejanje povzdigovanja in čaščenje. Dejansko bi morali vsako naše dejanje spremeniti v dejanje hvalnice in/ali čaščenja Vsemogočnega Boga. Naše povzdigovanje in čaščenje vključuje naše povezovanje z Bogom. V Svetem pismu beremo, da Gospod prebiva v hvalnicah svojega ljudstva. (Ps 22,4)

Kristjani pogosto govorimo o »hvalnicah Bogu«, tudi Sveto pismo nam vsem živim bitjem zapoveduje, da naj hvalimo Gospoda. (Ps 150,6) Hebrejska beseda za »hvalo« je jada, kar pomeni »hvaliti, zahvaljevati se ali priznavati«. Druga beseda, ki se v Stari zavezi pogosto prevaja kot »hvala«, je zamar, kar pomeni »peti hvalnico«. Tretja beseda, ki se prevaja kot »hvala«, je halal (podobno kot koren besede aleluja), kar pomeni »hvaliti, častiti ali pohvaliti«. Vsi trije izrazi vsebujejo idejo izkazovanja hvale in časti nekomu, ki je vreden hvale.

V Svetem pismu je knjiga psalmov, ki je zbirka pesmi, polnih hvalnic Bogu. Med njimi je (Ps 9,3), ki pravi: V tebi se bom veselil in ukal, opeval bom tvoje ime, Najvišji. (Ps 18,3) pravi, da je Bog »vreden« hvale. V (Ps 21,13) beremo: Vzdigni se GOSPOD, v svoji moči, opevali in hvalili bomo tvojo mogočnost. Vidimo da hvalimo Boga zaradi tega, kar On je, bolj kot zaradi naše lastne moči. V (Ps 150) pa vidimo, da je v šestih verzih kar trinajstkrat uporabljen izraz »hvalite«.

Prva vrstica (Ps 105,1) določa, »kje« ga moramo hvaliti – povsod! (Hvalite GOSPODA v njegovem svetišču, hvalite ga na nebesnem svodu njegove moči!) Druga vrstica (Ps 150,2) nas uči, »zakaj« naj hvalimo Gospoda (Hvalite ga v njegovih silnih delih, hvalite ga zaradi obilja njegove veličine!)

Vrstice (Ps 150,3-6) omenjajo, »kako« hvalimo Gospoda – z različnimi instrumenti, plesom in vsem, kar diha. Vsako sredstvo, ki ga imamo na voljo za ustvarjanje zvoka, moramo uporabiti za hvalo Gospoda!

Tudi v novi zavezi so primeri hvale Jezusa. V (Mt 21,16) je primer, kako so hvalili Jezusa, ko je jahal na oslu v Jeruzalem. V (Mt 8,2) omenja gobavca, ki se je priklonil pred Jezusom. V (Mt 28,17) vidimo, kako so Jezusovi učenci častili Jezusa po njegovem vstajenju. Jezus je sprejel hvalo kot Božji sin oz. Bog.

Zgodnja cerkev je pogosto sodelovala v času povzdigovanja. Na primer, prva cerkev v Jeruzalemu se je osredotočila na čaščenje. (Apd 2,42-43) Cerkveni voditelji v Antiohiji so molili, častili in se postili v času, ko sta bila Pavel in Barnaba poklicana na misijonsko delo. (Apd 13,1-5) Številna Pavlova pisma pa vsebujejo obsežne odlomke hvale Gospodu. (1 Tim 3,14-16; Flp 1,3-11)

Ob koncu časov pa se bo vse Božje ljudstvo združilo v večni hvali Bogu. V (Raz 22,3) beremo: Nobenega prekletstva ne bo več. V njem bo prestol Boga in Jagnjeta, ki mu bodo služili njegovi služabniki. Ko bo prekletstvo greha odstranjeno, bodo tisti, ki so z Gospodom, večno slavili Kralja kraljev v popolnosti. Rečeno je bilo, da je naše čaščenje Boga na zemlji preprosto priprava na praznovanje, na hvalnico, ki se bo zgodila v večnosti z Gospodom.

Čeprav se lahko v svojem vsakdanjem življenju nagibamo k temu, da nanj občasno pomislimo ali, še huje, sploh ne pomislimo nanj, nam življenje povzdigovanja in čaščenja pomaga, da ga pogosto vključimo v svoje življenje. Morda nam to ne uspe vedno, toda če ga zavestno povzdigujemo in častimo tako pogosto, kot pomislimo na to, pomembno vplivamo na naše poslanstvo, da mu podredimo vse, kar imamo.

Obstaja nekaj preprostih nasvetov, ki nam lahko pomagajo, da v naše vsakdanje življenje vnesemo povzdigovanje in čaščenje:

- Prvič, zavestno lahko zavzamemo odnos hvaležnosti v situacijah, s katerimi se srečujemo. (Flp 4) Odločitev, da se zahvalimo Bogu za to, kar imamo in s čimer se soočamo, samodejno vodi do hvale.

-  Drugič, če se z Jezusom pogovarjamo kot s pravim prijateljem, kar je, ne le z besedami »prosim« in »hvala«, ampak se z njim pogovarjamo o naši najljubši hrani, o tem, kaj nam je všeč in kaj ne, o tem, kaj bi radi počeli tisti dan in kako razburljiva je bila nogometna tekma, nas to spomni, da je z nami v vsem, kar doživljamo.

Končno, preučevanje sebe in tega, kar počnemo, ter zastavljanje zelo pomembnega vprašanja: »Ali s tem častimo Boga?«, nam ustvari navado povzdigovanja in čaščenja. Če to storimo in naredimo potrebne spremembe, ki zagotovijo, da ga vsak del našega življenja časti, nam pomaga naše življenje spremeniti v dejanja hvale in čaščenja.

Ko kristjani govorimo o hvalnicah in čaščenju, običajno mislimo na hitre in počasne pesmi med bogoslužjem. Vendar so te pesmi in način, kako jih pojemo, le zunanji izraz celotnega dejanja čaščenja, ki se dogaja v nas in so izraz tega kako živimo.

Povzdigovanje in čaščenje sta odnos srca. Možno je, da navzven delamo vsa verska dejanja, a zgrešimo bistvo tega, kaj povzdigovanje in čaščenje dejansko pomenita. Cilj obeh je prepustiti Bogu popoln nadzor nad našim življenjem, pot do tega cilja pa je čaščenje. Bog si zasluži vso našo hvalo zaradi svoje veličine in svojih del.

Koristi hvaljenja Boga:

-  Naša moč bo obnovljena: Življenje je lahko težko in krščansko življenje je lahko izziv. Včasih smo zaradi življenjskih težav ranljivi. Ko povzdigujemo Boga, nas on prenavlja v naši notranjosti.

- Navzočnost Božje prisotnosti v našem življenju: Če želimo biti blizu Bogu in slediti njegovemu vodstvu v vsem, kar počnemo, si moramo vzeti čas, da slavimo Boga za to, kar je – za njegovo ljubezen, zvestobo in usmiljenje. Ko je naš poudarek na Bogu in na njegovih hvalnicah, spoznamo in žanjemo koristi njegove prisotnosti.

- Zadovoljuje našo dušo: Stvari tega sveta so minljive; zato prinašajo minljivo zadovoljstvo. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli odnos z Bogom in uživali v intimnosti z njim. Naša resnična izpolnitev se doseže, ko hvalimo in častimo Boga.

- Odganja depresijo: Ko se osredotočimo na Boga in vsak dan preživimo čas v njegovi navzočnosti, ga hvalimo in ljubimo, odganjamo depresijo, najdemo mir in veselje v svojem srcu. Če se spopadamo z depresijo, strahom in tesnobo, začnimo hvaliti Boga.

- Izpolnjuje Božji namen za nas: Ko hvalimo Boga, izpolnjujemo namen, za katerega nas je ustvaril. Ko bomo čas namenili hvalnici Boga, se bomo v življenju počutili bolj izpolnjene.

- Krepi našo vero: Včasih se težko prepričamo v Božje obljube. Dvomimo v vse velike stvari, ki jih Bog govori o nas v svoji besedi. Slavljenje Boga v takih trenutkih okrepi našo vero. Ko bomo namenili čas povzdigovanju Boga, lahko pripovedujemo o velikih stvareh, ki jih je Bog storil v našem življenju, kar krepi našo vero.

- Osredotoča nas na večnost: Božja beseda nam pravi, naj se osredotočimo na stvari zgoraj. Zlahka se pustimo zmotiti stvarem tega sveta. Kako torej zagotovimo, da bodo naše misli ostale osredotočene na večne stvari? S hvaljenjem Boga. Ko hvalimo Boga, preusmerimo svojo pozornost iz okolice in sebe na Boga.

Morda nas v začetku druženja z Bogom, povzdigovanje Boga ne privlači, zaradi naše grešne narave. Zato je v tem obdobju bistveno, da poznamo koristi hvaljenja Boga.

Kot Kristusovi sledilci v svoje življenje vgrajujemo številne pomembne duhovne navade - vključno z molitvijo, z branjem Svetega pisma, hvaležnostjo in z drugimi stvarmi. Vse to igra ključno vlogo na našem duhovnem potovanju. Vendar ne smemo pozabiti na navado hvaljenja Boga. To je še posebej pomembno, ko se borimo.

Obstaja sedem razlogov, zakaj je navada povzdigovanja Boga ključnega pomena:

- Pohvala dvigne našega duha: V (Ps 42,6-7) beremo: Zakaj si potrta, moja duša, in se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja in svojega Boga. Moja duša v meni je vsa pobita, zato se te spominjam: od jόrdanske dežele sem in vrhov Hermona, od gore Micár.

Ni dvoma, da imamo danes v našem svetu veliko razlogov za malodušje. Toda (Ps 42) nas spominja, da naj hvalimo Boga in se spominjamo, kaj je storil v našem življenju, ko smo bili na tleh. Današnji svet išče upanje. Kot Jezusovi sledilci poznamo edini pravi razlog za upanje. Zato je čaščenje tako poživljajoče. Odvrne naš pogled od težav in ga usmeri na Jezusa.

- Povzdigovanje nam pomaga začutiti Božjo prisotnost: Bog je vedno prisoten, ne glede na to, ali ga čutimo ali ne. Včasih njegove prisotnosti ne čutimo, ampak to je ponavadi zato, ker smo se od njega oddaljili. On se ni. Ko ne čutimo Božje prisotnosti, ga moramo najbolj povzdigovati. Lažje je z dejanji preiti v občutek, kot z občutki v dejanje. Pravzaprav je zrelost takrat, ko delamo, kar je prav, ne glede na to, ali se nam tako zdi prav ali ne. Sveto pismo pravi: Zares, pravični se bodo zahvaljevali tvojemu imenu, iskreni bodo prebivali pred tvojim obličjem. (Ps 140,13)

- Povzdigovanje poveča naše dojemanje Boga: Sveto pismo nam to pove v (Ps 69,31): Hvalil bom Božje ime s pesmijo, poveličeval ga bom z zahvalo. Ko nekaj gledamo skozi povečevalno steklo, se poveča. Ko Bog postane večji, se naši problemi zmanjšajo. Ali bodo naši problemi veliki ali pa bo velik Bog. To je naša izbira.

- Povzdigovanje razkriva rešitve, ki jih ne vidimo: Vsi imamo v življenju težave, ki jih preprosto ne moremo rešiti. Zapletajo nas v vozle. (Ps 73,16-17) opisuje takšno situacijo: Ko sem premišljeval, da bi to spoznal, je bila v mojih očeh muka, dokler nisem prispel do Božjega svetišča, spoznal njihovega konca. Božje svetišče je v tem psalmu metafora za prihod v Božjo navzočnost. Pisec je dobil svoj odgovor skozi čaščenje Boga. To se lahko dogaja vedno znova. Bog nam med našim časom čaščenja, da odgovore, kaj naj storimo. Ko se zahvaljujemo Bogu, nam Sveti Duh v naš um pošlje idejo.

- Povzdigovanje nam pomaga, da se spomnimo Božjega blagoslova: Pogosto, ko razmišljamo o nerešljivem problemu, je to vse, o čemer lahko razmišljamo. Obarva vse v našem življenju. Zato se lahko včasih pri parih spremeni prepir z zakoncem v vse o čemer razmišljamo. Povzdigovanje bo odpravilo neravnovesje. Spomnilo nas bo, da ni vse v našem življenju slabo. V (Ps 105,1-2;5) Sveto pismo opisuje ta vzorec: Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, dajte spoznati med ljudstvi njegova dela. Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih. Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda … Spominjajte se čudovitih del, ki jih je storil, njegovih znamenj in sodb njegovih ust, …

Sporočilo (Ps 105,1;5) je: Ko imamo težave, se nagibamo k temu, da se osredotočimo na negativno. Povzdigovanje pa nam pomaga, da se spomnimo, kdo smo in kdo je Bog.

- Povzdigovanje priskrbi Božjo zaščito: Ko hvalimo Boga za odgovor na našo molitev, še preden se stvar zgodi, je to vera – in takrat se Bog začne boriti za nas. V (2 Krn 20) beremo o treh sovražnih narodih, ki so se združili proti Izraelu. Edina možnost, ki jo je imel Izrael, je bila da jih Bog čudežno reši. Zato je kralj Jozafat organiziral nenavaden bojni načrt. Pred vojsko je postavil zbor, ki je odkorakal v bitko. Sveto pismo pravi, da takoj, ko so Izraelci začeli povzdigovati Boga je nastala zmeda – in sovražnik je bil poražen. Gospod se želi bojevati tudi v naših bitkah, zato si vzemimo čas, da ga vnaprej hvalimo oz. povzdigujemo.

- Povzdigovanje pretrga verige in odpre vrata: Verjetno nas ali naše člane določene stvari ovirajo. Morda se počutimo, kot da smo obtičali, kot da se v našem življenju ni nič spremenilo na bolje. Sliši se nenavadno, ampak ni boljšega časa, da se zahvalimo Bogu, kot ravno zdaj. Pavel je to storil v (Apd 16), ko je bil v zaporu s Silo. Sredi noči sta se oba odločila za povzdigovanje oz. hvalnico. Ko sta hvalila Boga, v Svetem pismu piše: Iznenada pa je nastal silen potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala; v hipu so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom so odpadle verige. (Apd 16,26)

Ta zgodba je čudež, a je tudi metafora tega, kar Bog danes počne v našem življenju, ko ga hvalimo. Ko se moramo osvoboditi odnosa, odvisnosti ali navade, hvalimo Boga. To bo zlomilo verige, ki nas ovirajo.

Naučimo se, da je povzdigovanje naš naravni odziv na vse, s čimer se soočamo – dobro ali slabo. Razvijmo to navado v svojem življenju in spodbujajmo drug drugega, da storijo enako.