Gib Povzdigovanje – Kako dajemo hvalo Bogu?
V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. (1 Tes 5,18)
Bogu se lahko zahvaljujemo neposredno tako, da molimo k Njemu in mu dajemo hvalo. Vendar pa to ni edini način skozi katerega mu dajemo čast, hvalo in slavo. Hvalimo ga lahko tudi na številne druge načine, kot so na primer z glasbo in z umetnostjo, s skupinskim čaščenjem ali tako, da drugim pripovedujemo o Njegovi slavi in o tem, kaj je naredil za nas.
Lahko mu jo izrečemo kjer koli in kadar koli. Vse dokler prihaja iz našega srca, ni napačnega načina s katerim povzdigujemo Boga.
Kot kristjani lahko čutimo strahospoštovanje, ko razmišljamo o moči in veličini Boga. Pri izražanju teh občutkov vključimo tudi zahvalo Njemu.
Kadar povzdigujemo Boga z molitvijo, začnemo molitev tako, da se obrnemo k Bogu. V Svetem pismu Jezus kristjanom daje vzorčno molitev, ki jo lahko uporabimo ne glede na to, za kaj po tej molitvi molimo. Njegova molitev se začne z neposrednim nagovorom k Bogu. Čeprav bo Bog vedel, da se pogovarjamo z njim, tudi če to ne izrečemo, pa nam lahko takšen način molitve pomaga, da se med molitvijo pravilno skoncentriramo, in sicer Nanj.
Takšno molitev lahko začnemo z »Nebeški Oče«, »Dragi Bog«, ali preprosto »Gospod«.
Boga lahko častimo za njegovo dobroto in moč. Eden najpreprostejših razlogov, za kar lahko hvalimo Boga, je preprosto dejstvo, da je dober in da je vladar sveta. V Svetem pismu v (Ps 96,4) beremo: Zakaj Gospod je velik in zelo hvaljen, strašen je nad vsemi bogovi.
Ta vrstica pa ne pomeni, da se moramo bati Boga, ampak pomeni, da je On večji od vseh drugih bogov ali česar koli, kar bi ljudje morda častili kot boga.
V skladu s tem dejstvom lahko našo molitev začnemo z: »Gospod, neverjetno je, kako zelo mogočen si, kljub temu, da si ustvaril nebesa in zemljo, ti je še vedno mar za nekoga, kot sem jaz!«
Bogu lahko povemo za konkretne stvari, ki jih je storil in za katere smo hvaležni. Če smo hvaležni za Božje blagoslove v svojem življenju, uporabimo svojo molitev hvale, da mu to povemo! Pomislimo na stvari v svojem življenju, ki so nam pomembne, ali se mu zahvalimo za preobrat sreče, ki smo ga doživeli pred kratkim, kot je na primer: napredovanje v službi ali sklepanje novega prijateljstva in podobno.
Na primer, lahko rečemo: »Nenehno me presenečaš, kako deluješ v mojem življenju in kako čutim tvojo prisotnost, ko služim drugim. Hvala ti za priložnosti, ki si mi jih dal, da se lahko preživljam s tem, kar ljubim!«
Hvalimo Boga, tudi če trenutno preživljamo težke čase. Ni nam treba da smo obkroženi z blagoslovi, da povzdigujemo Boga. Tudi v najtežjih trenutkih ga lahko še vedno hvalimo, ker nam je na primer dal življenje ali ker je poslal Jezusa, da je umrl za naše grehe, nato pa vstal od mrtvih.
Takšen način povzdigovanja nam lahko pomaga, da se spomnimo na Božjo mogočnost, kar nam lahko da moč, ko se počutimo slabo.
Lahko na primer rečemo: »Gospod, čeprav sem v obdobju izgub, me še naprej vodi. Hvala, ker mi vsak dan daješ dih in mi pomagaš, da še naprej gledam v svetlejše čase in da verjamem, v tvojo zmago.«
V Svetem pismu v (2 Krn 20,20-22) je opisan čas, ko so se Izraelci, v bitki proti veliko večji vojski, soočali z gotovo smrtjo. Med pohodom na bojišče so hvalili Boga s tem, da so govorili: Zahvaljujte se Gospodu, ker na veke traja njegova dobrota. Zgodba se po tem konča tako, da jih je Bog zaradi njihove vere blagoslovil z zmago. Zato ni razloga, da enako ne bi mogel storiti danes v naših primerih, ko se v življenju soočamo s težavami.
Prosimo Boga, da naj še naprej blagoslavlja naše življenje. Ko bomo zaključili molitev, lahko vključimo prošnjo Bogu, da nam še naprej izkazuje svojo prisotnost in ljubezen. S tem mu bomo pokazali, da smo mu hvaležni za to, kar imamo, in da svoje blagoslove pripisujemo Njemu.
To je lahko tako preprosto, kot na primer, da mu rečemo: »Gospod, še naprej me vsak dan blagoslavljaj po svoji modrosti.«
Ko končamo molitev, pa le-to zaključimo z nečim takim, kot je: »V Jezusovem imenu, amen.«
Boga lahko povzdigujemo tudi na druge načine, na primer:
- Med čaščenjem v zahvalo Bogu dvigujemo roke: Ne glede na to, ali se udeležujemo bogoslužja ali častimo Boga v zasebnosti svojega doma, je eden od načinov, kako lahko povzdigujemo Boga ta, da dvigujemo roke k Njemu. To dejansko simbolizira, da se obračamo k nebeškemu Očetu in k Njemu dvigujemo svojega duha.
Samo dejanje je opisano v Svetem pismu v (Ps 134,1-2): Glejte, slavite Gospoda vsi služabniki Gospodovi, ki v nočeh stojite v hiši Gospodovi. Vzdigujte svoje roke k svetišču in slavite Gospoda.
Druga oblika hvale je ploskanje, še posebej če to delamo med pesmijo čaščenja. V (Ps 47,2) beremo: Vsa ljudstva, ploskajte z rokami, vzklikajte Bogu z glasom vriskanja!
- Boga lahko povzdigujemo tudi s pesmimi, ki ga slavijo: Sveto pismo je polno primerov ljudi, ki za hvalo Boga uporabljajo glasbo. V (Ps 40,4a) beremo: Dal mi je v usta novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Iz te vrstice vidimo, da glasba ni le čudovit način za povzdigovanje Boga, ampak da nam je pravzaprav glasbo podaril prav zato.
Za povzdigovanje Boga lahko uporabljamo tudi glasbila. V (2 Krn 5,13-14) beremo: … so trobentači in pevci enodušno in skladno zapeli v slavo in zahvalo Gospodu. Kakor hitro je zadonel glas trobent, cimbal in drugih glasbil v čast Gospodu, »ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota«, je hišo, Gospodovo hišo, napolnil oblak.
- Uporabimo lahko umetnost, kot obliko hvale, da izkoristimo svoje od Boga dane talente: Če se ne smatramo kot glasbenik, pomislimo na drug dar, ki nam ga je dal Bog. Seveda pomislimo na ples, poleg tega pa smo morda tudi nadarjeni pisatelji, slikarji ali igralci. Ne glede na to, kakšne talente nam je dal Bog, jih lahko uporabimo za Njegovo hvalo oz. da ga z njimi povzdigujemo.
Na primer, če uživate v umetnosti, lahko naslikate sliko svojega najljubšega razgleda. Med slikanjem pa premišljujte o dejstvu, da je Bog ustvaril svet, poln takšne naravne lepote.
Če ste pisatelji, lahko napišete pesem, ki hvali Boga.
Če vas je Bog blagoslovil z darom igranja, razmislite o pisanju ali sodelovanju v dramskem skeču, ki ga hvali oz. povzdiguje.
Če pa ste plesalci, pa ga povzdigujte s plesom.
- Beremo lahko tudi svetopisemske odlomke, ki nas navdihujejo k povzdigovanju Boga: Če potrebujemo malo pomoči, da se pravilno postavimo za povzdigovanje Boga, prebrskajmo Sveto pismo in poiščimo primere, kako so ga povzdigovali njegovi sledilci (npr. David).
Ko bomo brali o vseh načinih, kako so poveličevali Boga, bomo morda tudi sami začutili, kako mu dajemo hvalo.
Knjiga Psalmov je odličen vir za preučevanje hvalnic. V (Ps 34,1) beremo: Slavil bom Gospoda ob vsakem času, njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.
- Boga lahko povzdigujemo oz. hvalimo tudi tako, da delimo njegovo dobroto z drugimi: Če čutimo Božjo prisotnost v svojem življenju, se morda počutimo poklicane, da drugim povemo o njegovi ljubezni in o tem, kako nas je blagoslovil. Evangelizacija oziroma ko drugim povemo o Bogu je lahko to močna oblika hvaljenje Boga, saj mu s tem pokažemo, da ga tako cenimo, da ne moremo mimo tega, da ne bi drugim povedali o njem.
Zavedati se pa moramo, da ne bodo morda vsi dovzetni za naše sporočilo o Bogu. Kar je popolnoma v redu, spomnimo se na priliko o sejalcu, ne smemo pa dovoliti, da nas to odvrne od našega navdušenja nad njim.
Povežemo se lahko tudi z ljudmi drugih ver, saj imamo z njimi, kot ljudje, veliko skupnega. Namesto, da se osredotočamo na dejstvo, da druga oseba ni kristjan, poiščimo stvari, ki so nam skupne. Razmislimo na primer, ali imamo podobne hobije ali morda karierne cilje. Vse to je lahko začetek, da si pri ljudeh pridobimo zaupanje.
Ste se kdaj vprašali, zakaj ljudje v cerkvi dvigujejo roke, ploskajo, kričijo in pojejo? Če ste se kdaj, ste sedaj dobili odgovor. Kot vidimo, ima Sveto pismo o tej temi veliko povedati. Morda smo že slišal, da obstajajo neka pravila v vsaki cerkvi, to je sprejemljivo, tisto ni sprejemljivo. Dejstvo je, da ima vsaka skupnost oz. cerkev svoj klic. Pomembno pa je, da ko nekaj počnemo, moramo vedeti zakaj to počnemo. Bolje je, da se vprašamo: »Kaj hoče Bog?«, kot »Kaj hočem jaz?« Zagotovo imamo neka svoja prepričanja in zelo resnično smo v zvezi s tem že nekaj doživeli, vendar dovolimo mu, da nas spremeni v to, kar On želi, da smo.
Čaščenje in povzdigovanje Boga je tisto, za kar smo bili ustvarjeni. Ko ga častimo in povzdigujemo, doživljamo del prvotnega Božjega načrta, še preden se je zgodil človekov padec. Z Bogom se lahko povežemo na toliko različnih načinov, lepota fizičnih izrazov čaščenja pa je v tem, da se združimo z vsem stvarstvom, tako da pustimo, da je sam zrak, ki ga dihamo, in gibi, ki jih delamo, v slavo in čast našemu Bogu. Celo zgodovinsko gledano vidimo, da so judovski modreci povezovali Božje ime, Jahve, z »dihom«. Ideja je, da je način izgovorjave zvok dihanja, ki ustreza vdihu in izdihu (Jah- noter, Ve – ven). To pomeni, da je bilo prav dejanje, ki ga počnemo, ne da bi sploh razmišljali, dih v naših telesih, ustvarjen za čaščenje in povzdigovanje Boga.
https://www.youtube.com/watch?v=YlWQRLnV4eY&list=RDYlWQRLnV4eY&start_radio=1
Naša telesa so bila ustvarjena za povzdigovanje oz. za slavo Boga. V Svetem pismu lahko vidimo toliko referenc, ki pravijo, da smo bili ustvarjeni za čaščenje in povzdigovanje Boga z vsem našim telesom. V (1 Kor 6,20) beremo: …saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu. V (Rim 12,1) pravi: Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. V (Flp 1,20) piše: Željno pričakujem in upam, da ne bom v ničemer osramočen, ampak da bo Kristus zaradi vse moje srčnosti kakor zmeraj tudi zdaj poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo.
Sveto pismo nam daje namige, kako fizično častimo Boga. V (Job 1,20) beremo: Tedaj je Job vstal in pretrgal svoja oblačila, si ostrigel glavo, padel na tla in molil. (Ps 61,2;9) pravi: Usliši, o Bog, moje ječanje, prisluhni moji molitvi. …Tako bom opeval tvoje ime za vedno, da bom izpolnjeval svoje zaobljube dan za dnem.
Že samo v teh verzih lahko vidimo različne fizične drže čaščenja. Job je v vsej svoji stiski ležal na tleh in častil Gospoda. Pisci psalmov so ploskali z rokami in z glasovi vzklikali Bogu. Vidimo tudi dvigovanje rok, jok, klečanje in petje pesmi Gospodu. Vse to se fizično dogaja v imenu povzdigovanja Boga z našimi telesi.
Povzdigovanje Boga okrepi našo vero. Ko preživimo čas v povzdigovanju Boga, dejansko pripovedujemo o velikih stvareh, ki jih je storil v našem življenju, kar krepi našo vero. Božja beseda nam pravi, da naj se osredotočimo na stvari zgoraj. Saj nas zlahka zmotijo stvari tega sveta.
Slavilni gib POVZDIGOVANJE:
Obstajajo različni gibi, ki ponazorijo gib povzdigovanja. Odločimo se za katerega koli, vsi pomenijo povzdigovanje Boga. Boga lahko povzdigujemo s ploskanjem. Kadar oseba naredi ali izreče nekaj kar je za nas pravilno in se z njim strinjamo, to pokažemo s ploskanjem. Enako lahko naredimo pri Bogu, samo da so naši gibi pri tem elegantni in jih izvedemo na levo in desno stran (slika 1).
Slika 1
Podoben način izvedbe tega giba je, da zraven še poskočimo v levo ali desno stran in zaploskamo, kot vidimo na sliki zgoraj. Kot tretji način izvedbe tega giba je, da dvigujemo roke iz leve in desne strani, kot da bi plapolali z zastavo. Lahko hodimo tudi v krogu in dvigujemo roke iz leve in desne strani, kot vidimo na sliki (slika 2). Na ta način pokažemo, da vsa slava pripada njemu.
Slika 2
Naslednji način izvedbe tega giba je, da mu vse predamo, saj njemu pripada vse. Gib izvedemo tako, da z rokami nakažemo kako vzamemo od sebe in damo njemu (slika 3). Z rokami delamo nekakšne kroge izpred sebe na levo ali desno stran.
Slika 3
Naslednji način izvedbe tega giba je podoben prejšnjemu, ko smo obe roki dvignili iz leve in desne strani. Enako lahko naredimo z eno roko. Levo roko dvigujemo na levi strani in sicer 2-krat, desno roko na desni strani in sicer 2-krat.
Naslednji način izvedbe tega giba je, da dvigujemo obe roki na levi strani 2-krat, nato še na desni strani 2-krat. Gib je podoben kot da bi neko stvar dvigovali vse više in višje. Dejansko povzdigujemo z vsako našo hvalnico Gospoda vse višje in višje. V (Jn 3,30) beremo: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.«
(slika 4).
Slika 4
Boga povzdigujemo tudi tako, da mu izročimo vse, kar smo storili, kar imamo, ker je On ta, ki nam je dal možnost, da to imamo (slika 5).
Slika 5
Comments
Post a Comment